Page 293 - Tomajci

Vzgoja in prevzgoja

kmetijstva«. Ti so učence poučevali zlasti o živinoreji, ki je iz pašne preha-
jala v hlevsko, ter o pripravi živinske krme (pak, 153,1, Razrednica, Nada-
ljevalni tečaj 1908/09; žat, šk, 1883/84). Tako naj bi postopno spremenili
način obdelave, na kmetije naj bi vnesli nove, donosnejše kulture, obenem
pa vzgojili ljudi in državljane, kakršne domovina potrebuje, in to staršem
navkljub (pak,153,1,8).
Učitelji so vodili tudi osveščanje na področju higiene in preventivo – tako
pred boleznimi živine kot tudi nalezljivimi boleznimi, ki so ogrožale vašča-
ne, zlasti tuberkulozo in različnimi črevesnimi okužbami, ki bi jih bilo mo-
goče preprečiti s preprostimi higienskimi ukrepi (pak, 154, 1, 7; 8; žat, šk,
1890/91). Skupaj z okrajnim zdravnikom, ki je bolne otroke obiskoval tudi
na domu, sta izvajala osveščanje o ošpicah, trahomu, propagirala cepljenje
proti kozam, ki je potekalo v šolskih prostorih. Učenci so v šolskem letu
1891/92 prvič dobili pisna navodila o tem, »kako se zabranjujejo nalezljive
bolezni med šolsko mladino«, starši pa so morali potrditi, da so jih učenci
doma glasno prebrali (žat, šk, 1891/92; 1893/94; De Rosa 1991, 370). Smr-
tnost otrok v šolski dobi zaradi jetike, davice in škrlatinke je bila v tem ob-
dobju še vedno relativno pogost pojav in le malo let je minilo brez pogreba
sošolca ali sošolke. Glede na podatke iz matične knjige rojenih med letoma
1878 in 1892 je v šolskem obdobju umrlo 20 otrok, med tistimi, ki so bili ro-
jeni med letoma 1898 in 1902, je bilo takih primerov devet, med rojenimi
med 1902 in 1917 pa pet (žat, šk, 1895/96; 1896/97; 1897/98; 1899/1900;
1901/1902; pak, 154, 1, 1; 2, 3). Po vojni je ta pojav skoraj popolnoma izginil
in celo v šolskih kronikah ni neposredno zaslediti, da bi otroci umirali za
špansko gripo. Učitelji so še vedno poročali o posameznih primerih davi-
ce, pouk pa je občasno odpadal tudi zaradi izbruhov škrlatice, oslovskega
kašlja, mumpsa in ošpic, ki pa niso več zahtevali smrtnih žrtev (npr. pak,
151, 1, 8; pak, 151, 2, 35; 36, 37).

Podhranjeni, zanemarjeni, nesposobni, slaboumni
Higiena, ki so jo propagirali v šoli pred letom 1918, je bila širši pojem in
si je za cilj zadala tako zmanjšanje števila okužb ter bolezni kot tudi pre-
prečevanje deviacij in moralnih odklonov. Šola in učitelj v njej sta morala
biti za vzor: učitelj je moral biti urejen, čist in vedno trezen, šolska poslo-
pja pa redno očiščena in razkužena. Kljub vsem podukom in osveščanju
pa so razmere v domačem okolju učencev očitno ostajale slabe (pak, 154,
2, 30; De Rosa 1991, 309–311; 1998, 8; 1995, 172–173). Šolske matice nam
pričajo o slabem socialnem položaju družin na obravnavanem območju, ki
se ni odražala zgolj v smrtnosti zaradi davice in tuberkuloze, temveč tudi

291