Page 291 - Tomajci

Vzgoja in prevzgoja

Kakšne učence želimo, kakšne državljane potrebujemo?
Bolj kot akademska odličnost se je od otrok pričakovalo, da bodo dobri in
pošteni podaniki, ki bodo izpolnjevali svoje dolžnosti in zasedli mesto v
družbi, ki jim je bilo določeno. Pomembno je bilo torej poznati norme do-
bro urejene družbe in dolžnosti, ki jih je bilo treba v njej spoštovati: delav-
nost, varčnost, poslušnost, zvestobo in spoštovanje predvsem do tistih, ki
so skrbeli za red in s tem srečo posameznika (De Rosa 1995, 167). To je bi-
lo precej jasno zapisano tudi v prvem členu zakona o ljudskih šolah iz leta
1905, ki je določal: »Ljudski šoli je naloga, otroke nravno-versko vzgajati,
razvijati jim duševne moči, oskrbovati jih s potrebnimi znanostmi in zve-
denostmi, da se lahko dalje izobražujejo za življenje, in dajati jim pravo
podstavo, da bodo kdaj vrli ljudje in državljani« (Državni zakon o ljudskih
šolah 1906). Vodilnim figuram in nosilcem avtoritete je bila oblast dana od
Boga, zato se vanjo ni dvomilo. Spoštovanje staršev, zlasti očeta, v doma-
čem okolju, duhovnika in učitelja ter seveda cesarja, neskončno dobrega
in skrbnega očeta vseh svojih podanikov, je bilo nujno za večno zveličanje.
Družba je imela rigidno in fiksno strukturo ter dolžnosti nižjih slojev so
bile jasne (De Rosa 1991, 90). Tomajskim otrokom, ki naj bi nekega dne
postali dobri kristjani in vestni delavci, so tako predvsem privzgajali spo-
štovanje do dela, poslušnost ter druge obče veljavne vrednote skozi beri-
la »Bodi pošten!«, »Hvaležen sem«, »Poštena deklica« in »Pridna Rozika«
(pak,154,2,17, 20).
Arhivsko gradivo nam omogočašedrugačnepremisleke – npr. ovlogi
učitelja, ki je bil v tem obdobju očitna avtoriteta, tudi v razmerju do star-
šev. Iz fondov šolskih ustanov je sicer težko oceniti, ali so bili ti na splošno
brezbrižni do izobrazbe in res niso razumeli uporabnosti znanja, ki ga je
otrok pridobil v šoli, ali pa je nekooperativnost staršev, ki lastnih otrok ni-
so podpirali pri izobraževanju in niso skrbeli, da bi otroci redno prihajali
v šolo, izhajala predvsem iz njihove lastne neizobraženosti in dejstva, da
si za svoje otroke niso znali predstavljati prihodnosti, ki bi bila drugačna
od njihove realnosti trdega dela za preživljanje ali celo za golo preživetje, v
katerega so bili vsi vpeti. Kakor koli, naloga učitelja je bila, da vzgoji otroke
in prevzgoji starše ter jih pripravi do sodelovanja s šolo (De Rosa 1995, 168;
1998, 5). Učitelj si je jemal pravico, da je otroke discipliniral zaradi slabe te-
lesne higiene pa tudi za moralne prekrške izven pouka, kot so nastavljanje
nedovoljenih pasti zajcem, udeležbe na plesih, beračenje, kajenje in pitja
alkohola (pak,154,1, 7;De Rosa1991, 91, 272; 2015, 102; Šolski red za učence
in učenke ljudskih šol 1907, 15–17; žat, ak, tšk, 4; šk 1893/94.).

289