Page 289 - Tomajci

Vzgoja in prevzgoja

žat, šk, 1881; De Rosa 1995, 171). Po zakonodaji iz leta 1871 je bila tomaj-
ska šola uvrščena med enorazrednice, od leta 1880 pa med dvorazrednice,
kar pomeni, da sta v Tomaju poučevala dva učitelja oz. učitelj Anton Beni-
gar in učiteljica Josipina Delkin, Benigar pa je dobil naziv nadučitelja (žat,
at, tšk, 3). Z letom 1898 je Tomaj postal pomembno šolsko središče, saj
so tomajsko šolo obiskovali tudi učenci iz okoliških vasi Križa, Šepulj, Uto-
velj in Dobravelj, nato tudi Filipčjega Brda in Grahovega Brda, poleg tega
je tomajsko okolico pomembno zaznamovala ustanovitev samostana šol-
skih sester sv. Frančiška ter s tem vzpostavitev ločene deške in dekliške
šole.
Dosedanje raziskave o povezanosti med šolskim sistemom in porajajo-
čim se nacionalizmom v Habsburški monarhiji se pogosto osredotočajo na
dilemo, ali je šolstvo odsev nacionalnih razlik ali njihov generator. Raziska-
ve so v ospredje postavljale predvsem učni jezik in njegovo vlogo v procesu
nacionalne formacije ter obenem poskušale determinirati, kaj je povezova-
lo in kaj razdvajalo, kakšen je bil vpliv učnih gradiv (Pejić 2024, 1–2). Gra-
divo tomajskih šolskih ustanov, ki so delovale pred prvo svetovno vojno,
dokazuje, da je očitno obstajal niz mitov, ki so povezovali in so presega-
li nacionalne delitve. V središče so bili postavljeni Bog, dom, domovina,
cesar, cesarica ter vrednote, kot sta delo in odgovornost (pak, 154, 2, 17;
18;Pejić 2024, 2–4,7), očitno pa je,dajetreba upoštevati tudivlogo posa-
meznegaučiteljapri razširjanjuinutrjevanju teh idej.Vzgoja, ki je obliko-
vala učence, je odražala svet tradicije, ki je trajal stoletja, bil konstanten,
preddeterminiran, tako kot sta bila preddeterminirana mesto v družbi in
življenje, ki jih je čakalo po koncu šolanja. Ob zvestobi dinastiji, domovini
in cesarju je bilo vprašanje nacionalne pripadnosti sicer prisotno, vendar
je ostajalo nekoliko v ozadju; šlo je za prepletanje oz. prekrivanje identitet:
ob slovenskem učnem jeziku in pesmih, ki so izražale pripadnost sloven-
skemu narodu, so učenci preko učnih vsebin spoznavali dele avstrijskega
cesarstva, njegovo zgodovino, simbole, predvsem pa bili vzgajani v ljubezni
in zvestobi vladarski rodbini.
V primerjavi z naslednjimi obdobji je bilo patriotičnih praznikov prav-
zaprav malo in vsi so bili navezani na cesarja in cesarico, saj ne zasledi-
mo obeleževanja obletnic vojaških zmag in drugih zgodovinskih dogodkov.
Tomajski otroci so se tako udeleževali maš za cesarja, krasili njegovo po-
dobo, praznovali jubileje njegovega vladanja, v skladu z odločbo, ki jo je
Cesarsko-kraljevi šolski svet sprejel 7. 11. 1880, pa obvezno tudi njegove
godovne in rojstne dneve, god cesarice Elizabete ter praznik sv. Alojzija,
pri čemer so se prepletale vera v Boga, katoliška tradicija, obredje in zve-

287