Page 286 - Tomajci

Meta Remec

ma, kjer je bilo vse ad personam, saj je bil učitelj, poleg duhovnika, pomem-
ben predstavnik intelektualne elite, ki je prevzemal vlogo nadzornika nad
otroki in posledično nad družinami, nad njihovim obnašanjem, delom, ra-
zvojem, oblačenjem ter morebitnimi moralnimi zdrsi, tako znotraj šolskih
zidov kot izven njih. Kot tak je sooblikoval kulturno in družabno življenje
na vasi, v skladu s svojimi interesi in zanimanji.
Ohranjeno arhivsko gradivo tomajskih šolskih ustanov ponuja številne
indice, preko katerih je mogoče preučevati socialne in ekonomske razmere
skozi več kot stoletje turbulentnih sprememb (De Rosa 1995, 168). Na pod-
lagi arhivskih virov Ljudske šole Tomaj (1878–1923), Zasebne dekliške šo-
la Tomaj (1898–1943), Deške šole Tomaj (1900–1943), Mešane ljudske šole
Tomaj (1939–1943), Osnovne šole Tomaj (1943–1970), Osnovne šole Sežana
(1826–1976), Nižje gimnazije Tomaj (1947–1958) in Dijaškega doma Tomaj
(1948–1958) se nam razkriva celoten razpon raziskovalnih vprašanj: od de-
mografskih vprašanj in epidemioloških razmer, smrtnosti otrok v šolski
dobi do odnosov v družini ter tudi akademskih dosežkov otrok, ki razkri-
vajo, kakšna so bila pričakovanja okolja do otrok in kakšen je bil odnos do
izobrazbe.
Prav tako se je pomembno zavedati, česa v teh virih ni: glasu otrok na-
mreč. V virih ni njihovih mnenj, želja in strahov. Nič ne izvemo, kako so
učenci doživljali spremembe, kakšen je bil njihov odnos do šole, učiteljev
in izobraževanja nasploh. Redki zapisi učencev, ki so ohranjeni, so nastali
v skladu z navodili učiteljev in v želji ugajati njim. Le iz nekaterih drob-
cev in posrednih informacij lahko rekonstruiramo vsakdan otrok, vpetih
med domača opravila, delo za preživetje in šolske obveznosti. Iz bolj ali
manj birokratskih poročil in obrazcev je, kljub branju med vrsticami, tež-
ko sklepati, kakšna je bila dejanska dinamika odnosov tako med učenci in
učitelji kot med šolo in okoljem (De Rosa 1991, 10; Salmini 1995, 175–176).
Na zapise učiteljev se lahko v tem oziru le delno zanašamo. Poročila, ki so
navadno tendenciozna in odsevajo duha časa, je med seboj včasih težko
primerjati, saj so jih ustvarjali različni pisci, z različnimi značaji in vredno-
stnimi sistemi. Učitelj se je od učitelja lahko razlikoval tako v odnosu do
učencevkotvvestnosti pri izpolnjevanju pedagoških poročil, vkaterih so
nekateri navajali zgolj najnujnejše in suhoparne informacije, drugi pa so
se izkazali za plodne in skoraj poetične pisce ter so v pedagoške dnevni-
ke prelili tudi svoja čustva, mnenja, veselja, strahove in razočaranja (Andri
1995, 209–210; De Rosa 1991, 10).
Arhivsko gradivo šolskih ustanov in šolskega nadzorništva nam omo-
goča vpogled v šolski vsakdan, vsakodnevno rutino, delo učiteljev, rituale,

284