Page 287 - Tomajci

Vzgoja in prevzgoja

praznovanja in obrede v različnih obdobjih, preko katerih so šolarjem pri-
vzgajali odnos do naroda, skupnosti, domovine, okolja, v katerem so živeli,
spoštovanje kulta osebnosti, občutek za dolžnost, odgovornost, jih spod-
bujali k prevzemanju lastne vloge v družbi, ki je bila največkrat že vnaprej
določena, jih indoktrinirali. Na podlagi arhivskih virov različnih šolskih
ustanov je mogoče opazovati spremembe in kontinuitete na tem področju,
prenos ideologije skozi učni načrt, vlogo šole v različnih obdobjih, pove-
zavo med šolo in cerkvijo, predvsem pa način, kako je skozi izobraževal-
ni proces potekal vsakokratni proces izgradnje skupne identitete in kulta
osebnosti.
Opazujemo lahko vrednote, ki so jih učitelji privzgajati in širili skozi raz-
lične učne vsebine, ter učno gradivo, ki jim je bilo pri tem na voljo, s tem
pa vedno znova posegali na področje, ki je prej simbolno pripadalo družini.
Uvajanje obveznega šolanja je zagotovo pomenilo pomemben poseg v dru-
žinsko življenje. Gradivo šolskih ustanov nam razkriva naravo interakcije
med šolo in starši, ki so bili večinoma neizobraženi in v izrazito podreje-
nem položaju v primerjavi z učiteljem. Iz posameznih zapisov lahko skle-
pamo na odnos učitelja do staršev in obratno, izkaže pa se tudi, da učitelj,
tako kot duhovnik, v vaškem okolju ni prevzgajal le otrok, temveč cele dru-
žine. Opazujemo, kako se je spreminjal odnos med šolskimi obveznostmi
in delom za preživljanje glede na to, kako se je šola sprva prilagajala delu,
saj je bilo vendarle treba najprej preživeti in je učitelj šolsko delo prilagajal
potrebam staršev oz. delodajalcem, t.i. »gospodarjem«, tako da je pouk v
času, ko je bilo največ dela, npr. izvajal le ob torkih in četrtkih popoldne;
raziskujemo, kdaj je izobrazba postala tolikšna vrednota, da je dobila pred-
nost pred opravljanjem vsakodnevnih opravil (Zahra 2011, X; De Rosa 1995,
168–170; pak, 154, 1, 6). Pri tem pa se nam razkrivajo boj za preživetje, so-
cialne razlike, kakšno delo so otroci na obravnavanem območju opravljali
v okviru svojih družin in pri kateri starosti so vstopali v delovna razmerja;
kam so odhajali otroci iz tomajskega šolskega okoliša (največkrat v bližnje
kraške vasi, kot so Dutovlje, Povir, vendar pa tudi v Rašo, Trst in njegove
okoliške vasi, kot je npr. Rojan, ter druge, od Tomaja bolj oddaljene kraje)
in od kod so prihajali otroci iz drugih okolij. Ti tokovi nam lahko služijo tu-
di kot indikator socialnih razmer: ob koncu 19. stoletja je neprimerno več
otrok iz tomajskega šolskega okoliša odhajalo drugam, kot jih je prihajajo
služit v Tomaj, pozneje pa se ta trend obrne, iz česar lahko sklepamo na do-
ločen gospodarski vzpon posestev v obravnavanem okolju (pak, 154, 1, 2;
3). Tomaj služi kot odlična študija primera, saj je bil šolsko središče z javni-
mi in zasebnimi šolskimi ustanovami, čeprav v primerjavi z drugimi kraji

285