Page 236 - Tomajci

Alberto Mauchigna

lu Živcu novembra 1696 v zadevi, v katero sta bila vpletena Luka Živec in
Marjeta Guc: javna povrnitev dekletovega ugleda je bila pogoj za sklenitev
poroke, ki sta si jo mlada želela, starši pa odobravali. Nekaj let kasneje se
je še druga mlada ženska soočila s prepletenostjo časti in poroke. Vendar
je bila v njenem primeru zadeva ravno obratna. Poroka, ki je družini nista
pričakovali in je tudi samo dekle domnevno ni želelo, je bila nujen pogoj za
povrnitev okrnjenega javnega ugleda. Helena Orel ni imela veliko časa za
razmislek o tem, ali je bolje ostati onečaščena ali ohraniti dotedanje dobro
ime. Sicer pa je bila v luči latinskega pregovora »poroka v taki situaciji za
žensko domala nujna« (ast, atta, 205, 6, 9v).¹⁷

Helena in Matjaž iz Zgonika
Nadzor družin in skupnosti, razlikovanje med družbenimi vlogami in dolo-
čena ločenost med spoloma v podeželskem vsakdanu niso izključevali mo-
žnosti stikov med dekleti in fanti. Mladi so imeli priložnosti za srečevanje,
spoznavanje in preučevanje predvsem na šagrah ter proščenjih, ki so pote-
kali ob verskih praznikih in privabljali ljudi iz okoliških krajev.
Ples je bil v osnovi vir zabave in je dopuščal sproščeno vzdušje. Pred-
vsem pa je bil pomembna priložnost za mlade, da se pokažejo, omogočal je
približevanje in morebiten začetek dvorjenja. Na Krasu je kodeks obnaša-
nja pred pričetkom plesa predvideval vzajemno izmenjavo daril: fantje so v
znak naklonjenosti prejeli robec, dekletom so v zameno ponudili sladkarijo
ali trakove.
Tako je pripovedoval Luka Živec: »Kot je v navadi med mladimi na se-
mnjih ali plesih, je za prvi ples treba podariti vrtnico ali podobno drobna-
rijo [...] brezvsakršnezavezekporoki«(ast, atta,202,16, 1v). Marjeta
Guc pa:

Odločno izjavljam, da od njega nisem dobila drugega kot samo to,
da sem mu ob priložnosti dveh plesov, kakor je navada pri nas, dala
dva robčka v vrednosti kakih 10 lir, v zameno pa, poleg nekaj malega
kolačev ali buzolajev [v izvirniku neležeče; qualche bagatella di Collaci,
oBuzolai], kot je v navadi poplačati, sem od njega dobila dva sežnja
traku in tri sežnje in pol vrvice, ampak to ni bil znak kakega poroštva

¹⁷ »Rečeno ji je bilo, naj dobro premisli, ali je zanjo bolje, da ima dobro ime in spoštovan sloves,
ali da ostane javno na slabem glasu, kot se govori« (Et ei dicto ut bene se reflectat, et quod
melius sit habere bonum nomen, et famam, quam permanere infamata publice ut fama devulgata
est) (Cavallo in Cerutti 1980, 353).

234