Page 234 - Tomajci

Alberto Mauchigna

da sta bila pod vplivom vina in predvsem da nista želela onečastiti mladen-
ke. Andrej Živec je izjavil: »Priznavam in govorim resnico, kot sem povedal
že prej, da se bil pod vplivom vina, vendar je nisem želel sramotiti« (ast,
atta, 202, 16, 4r).¹⁵ Oba sta bila kaznovana z denarno kaznijo namesto z
zaprtjem »na dno devinskega stolpa« (ast, atta, 202, 16, 5v). Temeljni del
mehanizma obsodbe je bila socializacija kazni, ki je imela dvojno funkcijo:
zgled – to je odvračalno moč – in odstranitev vsakršnega dvoma glede ča-
sti razžaljenega dekleta – tj. katarzično moč (Muir 2000; Bellabarba 2004).
Maksimalizacija učinka je bila dosežena z navedbo kraja in časa izvrševa-
nja kazni, ki je sledilo natančnemu obredu. Andrej in Mihael Živec sta se
namreč morala pojaviti pred zborom družinskih poglavarjev, ki se je zbral
na vaškem trgu, in tam prositi Marjeto odpuščanja, preklicati svoje besede
in potrditi častnost mlade ženske, ki sta ji načela javni ugled.
Javni ugled in kolektivni nadzor nad vedenjem posameznikov sta bila
oblika zaščite, zlasti za ženske, a ne le zanje. Čast je bila resnično drago-
ceno blago, in tako kot so lahko povzročili dvom vanjo, so imeli glasovi
ulice tudi pomembno vlogo pri njeni obrambi. Klevete in laži so bile lahko
orodje v konfliktih med osebami ali skupinami. Širjenje govoric med sosedi
je imelo namreč dva učinka. Delovalo je kot koheziven element v skupno-
sti pri razpoznavanju dolžnosti, vrednot in meja prepovedanega; po drugi
stani pa je imelo vlogo izločevanja tistih, ki so se meji preveč približali ali
pa jo prestopili, in sicer ne glede na to, ali so bile govorice utemeljene ali
izmišljene.
Da je bila čast pomemben element pripadnosti skupnosti, nazorno pri-
kazuje pogostost, s katero v arhivu devinskega gospostva in glavarstva na-
letimo na dokumentacijo, vezano na to temo, in to za celotno obdobje od
druge polovice 16. do konca 18. stoletja ter malodane v vseh krajih, ki so
spadali pod Devin. Čeprav je imel vsak primer svoje vsakokratne spremen-
ljivke, vsi ti spori odražajo eno in isto shemo: med Mohorjem Kozuličem
iz Repentabra in Ivanom Vičičem iz Gabrovice iz druge polovice 16. sto-
letja, nato v prvi polovici 17. stoletja med Primožem Primožičem in Jože-
fom Perdecem iz Sel na Krasu, med Primom Budo in Jernejem Štrekljem iz
Gorjanskega, med Kocjanom Bagonom in Heleno Baldigara (materjo tedaj
majhnega Janeza Krstnika Blonda, ki so mu sodili 13 let kasneje) iz Štivana,
med Uršo in Katarino Devetak z Vrha, med Janezom Simoneto in Polono

¹⁵ V tistih dneh sta Andrej in Mihael isto šalo uporabila tudi v Skopem; tako je morda v obeh
primerih vlogo pri tem odigral spor glede posesti neke zemlje v tem kraju, v katerem sta si
bili obe veji družine Živec nasprotnici.

232