Page 231 - Tomajci

Tomajski fantje

omenjenega Jakoba in ga lasala in mučila in zmerjala s slepim bu-
dalom [ingiuriandolo d’orbo coglionazzo], omenjeni Jakob Rože pa ji je
rekel »Kurba, tvoj mož pa rogonosec«, ona pa mu je odvrnila, da je
njegova matikurba primenihih.

Izmenjavi zmerljivk se je pridružila mati Marina z namenom, da bi po-
magala sinu Jakobu, ki ga je par pretepel, in hkrati ubranila svoj ugled pred
obrekljivimi obtožbami ženske: »Prišla sem [...] ubranit svojo čast in mo-
jega sinka, ki so ga hoteli zadušiti, [...] in mu rekli, da sem kurba od me-
nihov, hočem, da mi to dokaže, ker je tako užalila mojo čast« (ast, atta,
205, 6, 3v).
V želji, da bi v zdaj že javnem prostoru, v katerem je potekal spor, ustavi-
la govorice, je Ana pozvala vsakogar, naj dokaže, da je Jurij »prestopil njen
prag [midile] z eno samo nogo«, in dejala, do bo v takem primeru »spreje-
la, da je javno razglašena za hotnico in da bo izgubila sto dukatov« (ast,
atta, 205, 6, 2r). Ne gre pozabiti, da je prag hiše nosil simboličen pomen,
saj je predstavljal razmejitev in hkrati povezavo med javno ter zasebno sfe-
ro: odprta ali zaprta vhodna vrata so bila del sporazumevanja v skupnosti,
pogostnost in način vstopanja v domovanje nekoga drugega sta bila po-
kazatelj vrste vezi, motiv, zakaj je nekdo vstopil v tujo hišo, pa je ločeval
legitimno dejavnost od nelegitimne. Anino sprenevedanje spričo dejstev
bi skupnost stežka sprejela po tem, ko so jo zasačili trije fantje in dve žen-
ski, zaradi česar se je njena predrznost hitro izkazala za tako obupan kot
tudi porazen poskus, saj je s svojim vedenjem prekršila moralna pravila in
se zatem še zoperstavila sami skupnosti: »Nikoli je ne bi bila razkrila, če ne
bi bila v to primorana, ko se je [Ana] želela prikazati za nedolžno, nas pa je
s tem imela za reve [tenir noi altri per tristi],« je dejala Marina Petelin (ast,
atta,205,6, r).
Javna obsodba s strani sosedov je bila neizbežna in Ana je svojo kredi-
bilnost izgubila najkasneje takrat, ko je na dan »Novega Semnja v Tomaju«
(il giorno del Novi Semign che era in Tomaj) iz Kopra prispela žena župni-
kovega služabnika, osumljenega ljubimca. Pavla Miliča je »ob prisotnosti
vsega ljudstva, ki se je nahajalo na trgu«, javno žalila (Becho et altre parole
infame) in od njega zahtevala, naj prešuštnico nažene, saj je uničila dru-
žino. To je možakar nazadnje tudi storil, in to hrupno, ker je na ta način
kaznoval svojo ženo in si hkrati pred skupnostjo vsaj delno povrnil čast.
Andrej Obersnel je navedel: »Kakor drugi sem tudi sam slišal, kako jo je te-
pel s palico, saj je kričala in zato je tudi obležala« (ast, atta, 205, 6, 1v in
3r). Ravnanja in razplet v tem primeru so skladni z ugotovitvami Claudia
Povola (2015, 121):
229