Page 239 - Tomajci

Tomajski fantje

dilo v roku treh let, s srebrnim prstanom in z dogovorom, da bo v primeru
prezgodnje smrti bodočega ženina nevesta do konca svojega življenja uži-
vala polovico njegove pripadajoče dediščine, ne da bi kdor koli lahko zmotil
njeno posest.
Matjaževa in Helenina zgodba je imela srečen konec kot zgodba Nemori-
na in Adine v operi Ljubezenski napoj –vlibretuFelicejaRomanija(1832, 2.
dejanje, prizor 12) mora muhasto in zaničljivo dekle na koncu sprejeti svo-
jo ljubezen do preprostega kmeta: »Ti si mi drag in te ljubim, / kako sem
te že onesrečila, / osrečila te bom, to si želim.« A za razliko od Matjaža ta
ni imel ne želje ne priložnosti, da bi dekle javno osramotil in jo onečastil,
ampak si jo je želel z razdalje in nazadnje si jo je pridobil z goljufijo.
V nasprotju s primeri s pozitivnim izidom, v katerih se je čustvenost
usmerila v varne tire zakonske zveze, in sicer takoj ali šele kasneje, nale-
timo na situacije, v katerih zapeljevanju ni sledila nobena odškodnina ali
pa poročna obljuba ni bila izpolnjena.¹⁹ Dogajalo se je, da so mehanizmi
povrnitve časti zatajili predvsem v primeru očitne neenakosti med udele-
ženci – bodisi ker so bile ženske v šibkejšem položaju zaradi oddaljenosti
od družine ali zaradi pomanjkanja močnih zaščitniških vezi bodisi zaradi
finančne podrejenosti in socialne neenakosti –, ki je zmanjševala učinkovi-
tost socialnega pritiska na moškega, da bi spoštoval svojo obvezo (Cavallo
in Cerutti 1980, 350–351, 367–368). Ker se ženske niso mogle vrniti v druž-
beno opredeljeno in sprejeto stanje, so bile izpostavljene marginalizaciji ali
celo izobčenju iz skupnosti, morebitni otroci pa so bili podvrženi detomoru
ali neizbežni stigmi nezakonskosti.

Fantje med neredom navad in redom normalnosti
V družbi starega reda si je vaška skupnost lastila pravico do sankcioniranja
etičnih in moralnih prekrškov svojih pripadnikov, ki so spodkopavali usta-
ljena pravila enotnosti in solidarnosti.²⁰ Med odklonska vedenja so sodile

¹⁹ Raziskava, specifično namenjena obljubi zakonske zveze, bi se seveda morala nujno osre-
dotočiti predvsem na gradivo cerkvenega izvora. V arhivskem fondu ast atta so med
ohranjenim gradivom sodni postopki, vezani specifično na to temo v devinskem glavarstvu
v zgodnjem novem veku, razmeroma maloštevilni in obsegajo obdobje med letoma 1563 ter
1669. Sodni procesi pa, ki se nanašajo na moralne, verske in kazenske norme, ki so urejale
odnose med spoloma – opredeljeni so kot spolna razmerja (commercio carnale), detomor ter,
deloma, posilstvo –, so zgoščeni v obdobju med letoma 1647 in 1739 ter v zadnjem četrtletju
18. stoletja.
²⁰ Javne oblike stigmatizacije določenih vedenj, ki niso bila v skladu z vrednotami vaške sku-
pnosti, so se ohranile tudi v prvi fazi industrijske družbe in so našle svoj prostor v retoriki
nasprotij med kapitalom ter delom (Ramella 1984, 227–233; Fincardi 2014, 896–897).

237