Page 235 - Tomajci
P. 235
Tomajski fantje
Obad iz Zgonika, med Katarino, ženo Jakoba Perica, in Štefanom Seraži-
nom iz Nabrežine, kakor tudi skoraj stoletje kasneje v Tomaju med Matijo
Slavcem izŠempetranaKrasu in Matijo Slavcem, Andrejevim sinom, terše
kasneje med Markom Černetom »Fabjanom« in Jakobom Černetom (ast,
atta,196.2,2; 201,5, 11in 12; 205, 1, 6 in 9; 207.2,1 in 4).¹⁶
Čeprav je bil seznam zajetih razžalitev in provokacij raznovrsten, so
zmerjanja in obrekovanja temeljila predvsem na družinskih odnosih (za-
konska zveza, otroci, starši) ali na vedenjih, predvsem asocialnih in tistih,
povezanih s spolnostjo. Tudi zato je stopnjevanje intenzivnosti in ostro-
sti verbalnih izmenjav pogosto vodilo k stiku in fizičnemu nasilju, tako
pri moških kot pri ženskah, med moškimi in ženskami ter med različnimi
nasprotujočimi si skupinami.
V kontekstu verbalnih prepirov med posamezniki in med posameznica-
mi so bile zmerljivke nasprotnikom namenjene ranitvi ponosa na zasebni
ravni ter očrnitvi časti na javni ravni, in sicer tako v okviru vaškega okolja
kot širše okolice, pri čemer je treba spomniti, da je imel javni sloves posa-
meznika pomembno vlogo tudi v sodnih procesih.
Med mnogimi velja omeniti dva primera. Prvi se je zgodil na sojenju za-
radi pretepa, ki je izbruhnil na praznik sv. Roka v Repentabru leta 1625
zaradi predrznega in izzivalnega vedenja mladeniča ter sovraštva med dru-
žinama. V svoji obrambi na procesu sta se Ivan Ravbar in njegov sin Miha-
el izreklaza»dobračloveka dobrih namenovinslovesa,tihaindobrona-
merna, nevajena žaljenja«, in Ivana Guca iz Vogelj označila za »jeznorito in
škandalozno osebo, ki pogosto povzroča nemire in žali«. V sojenju zaradi
izpeljanega charivarija oz. mačje godbe v Štivanu leta 1651 je mlinar Luka
Vittor izjavil: »Zato zaupam dobremu Sodišču, da glede na svoje lastnosti
dobregaintihega življenjne bom kaznovan, tako molimin upam« (ast,
atta, 200, 20, 8v; 200, 53, 100r).
Sosedje so pogosto posredovali, da bi preprečili stopnjevanje spora ali
omejili posledice prepira, ki bi se sicer lahko razvil v sodni postopek in bi se
posledično reševal izven regulacijskih mehanizmov same skupnosti. Ko je
prišlo do tega, je krivec nosil finančno breme (denarno kazen) in družbeno
sankcijo (delno izgubo ugleda). Ravno to se je pripetilo Andreju in Mihae-
¹⁶ Prva katalogizacija relevantnih procesnih gradiv, relevantnih za to raziskavo (z vsemi ome-
jitvami, ki jih prinaša tako delo, in še to v nepopolnem arhivu), kaže, da je število sodnih
postopkov zaradi razžalitev in obrekovanj enako številu postopkov zaradi tatvin, in sicer
predstavlja okoli sedem odstotkov vseh primerov. Največ sodnih obravnav pa se nanaša na
ekonomske zadeve, in sicer zlasti na spore v zvezi z lastnino in dediščino, ki presegajo 50
odstotkov primerov.
233

