Page 241 - Tomajci
P. 241
Tomajski fantje
Občasno je nered ušel izpod nadzora, in ko je obred zasmehovanja pre-
segel dovoljene meje, se je lahko mladostniška razposajenost prelevila v
spontane oblike nasilja, v katerih akterji niso videli elementov nezakoni-
tosti, saj so svoje ravnanje navezovali na dimenzije običaja, praznovanja in
vezi v skupnosti.
Toda mreža skupnostnih in sorodstvenih vezi, ki so določale horizon-
talne odnose znotraj vasi, ni delovala na enak način kot institucionalne in
družbene vezi, preko katerih je bila skupnost vertikalno povezana z zuna-
njimi in višjimi avtoritetami. Taista nasilna dejanja je sodna oblast namreč
dosledno kaznovala, saj v družbi, rigidno organizirani po ločenih in raz-
ličnih skupinah, za aristokratsko oblast ni bilo sprejemljivo, da njene av-
toritete ne upoštevajo ali – še huje – vanjo podvomijo podložniki, ki niso
imeli pridobljenih svoboščin, temveč le dodeljene. Precej pomenljivo je, da
je bila še leta 1850 mačja godba (sdrondenada), izvedena na Goriškem ob
poroki sedemdesetletnika, interpretirana kot morebiten protest politične
narave in so jo zato morali prekiniti žandarji, poklicani k ponovni vzposta-
vitvi javnega reda (Cossar 1932, 64–65).
Kot v vseh zgodovinskih obdobjih je tudi v zgodnjem novem veku mla-
dost za posameznike predstavljala začasno stanje, bila je tisto življenjsko
obdobje, v katerem se opravi prehod iz otroštva v odraslost. Za mlade je bi-
lo to obdobje izgradnje lastne osebnosti znotraj kompleksne prostorske in
socialne dimenzije, katere pravila in načine sporazumevanja – ki so se delo-
ma razlikovali po spolu, deloma pa so bili skupni – so se morali naučiti, saj
so jih zatem morali uporabljati v odraslem življenju. Gibali so se pretežno v
fizičnem prostoru vasi in njene okolice, ki so ju razumeli in uveljavljali kot
svoje. Seveda so se lahko tudi oddaljili ali bili izgnani, za stalno ali samo za-
časno, iz različnih razlogov: zaradi dela ali zabave, zaradi vere ali ljubezni,
zaradi zločina ali krivde. Gibali so se tudi v nematerialnem prostoru, ki ga
je tvorila mreža točno določenih in rigidnih socialnih pravil ter kulturnih
kodeksov, ki so določali meje in priložnosti v vsakdanjem življenju ter pri
načrtovanju prihodnosti. Ob tej mreži je bila druga, vzporedna in podobna
mreža dinamičnih odnosov na področjih prijateljstva in čustev, starševstva
in botrstva, gospodarstva in sosedstva.
Navkljub splošno veljavni pretežni homogenosti vedenj in ravnanj, ki jih
je narekoval sistem norm in vrednot, na nižji in specifični ravni pa tudi nad-
zor odraslih in skupin neporočenih fantov, so lahko poti posameznikov še
vedno vodile vstran in začrtale samosvoje ter različne življenjske krivulje.
Pomislimo samo, na kakšen način sta se Neža Žerjal in Ivan Germek po-
ročila in na zelo posebno pot, ki jo je ubral Matjaž Milič, da se je poročil
239

