Page 232 - Tomajci

Alberto Mauchigna

Jezik časti je bil tudi pomemben element, ki je nakazoval pravice sku-
pnosti. Jezik, ki je predpisoval vedenja na prijateljski in spolni ravni.
Jezik časti je definiral najprimernejše karakteristike spola kot tudi
etično najprimernejše vedenje. [...] Čast, ki jo zaznamuje možatost,
in čast, ki jo zaznamuje skromnost [...], slednja se je odražala prek
vrednot, dodeljenih ženskemu telesu.

Prešuštnika sta bila nazadnje v odsotnosti pravnomočno obsojena na de-
setletni izgon iz devinske jurisdikcije, ženska pa – po običajni praksi zno-
traj neuravnotežene delitve moči, po kateri so moški določali norme in je-
zik družbenih odnosov ter s tem oblikovali legitimne izraze ženskosti in
oblike sankcij za kršenje pravil – na izgubo lastnine in dote v korist moža
(Povolo 2000, 527).

Fantje in izkazovanje čustev: čast in poroka
Mladi so v zakonske zveze vstopali po postopku, ki je vključeval tudi obe
družini – od prvih pristopov do zaobljube, od dvorjenja do poroke. Izbi-
ra partnerja je bila podvržena tudi družbenemu nadzoru soseske. Pogo-
jevale so jo sorodstvene vezi in mreže odnosov znotraj skupnosti, preko
upravljanja doteinnasledstvene linije pajetvorila zavezništvainusmer-
jala prerazporejanje lastnine. Zato nastanek nove družine ni bil zgolj odraz
naklonjenosti in zasebnih čustev ali nekaj, kar bi zadevalo le neposredno
vpletene osebe (Lanzinger 2010).
Sentimentalnost in izkazovanje naklonjenosti sta bila prisotna v običaj-
nih oblikah mladinskega druženja, ki so odsevale predstavo o spolih – to
je možatost na eni in skromnost na drugi strani – ter posledično globoke
razlike med moškimi in ženskami. Fantje so bili organizirani v druščini so-
vrstnikov in so imeli večjo svobodo gibanja v prostoru, dekleta pa so bila
načeloma vezana na domače okolje in sosesko (Schindler 2000). Plesi, obi-
ski in bdenja so predstavljali izredne priložnosti za srečanja ter izmenjave,
mladi pa se so srečevali tudi med vsakdanjim delom in drugimi vaškimi
opravili.¹⁴ In morda prikrito ob večerih, v mejnem prostoru med notra-
njostjo in zunanjostjo doma: »Düomača okno in vrata sta bila priljubljen
prostor za ljubimkanje« (Lombardi 2001, 184).
Spoštovanje moralnih in verskih pravil, ki so določala druženje med spo-
loma, je posredoval in krepil skupnostni nadzor, ki je bil prisoten tako v

¹⁴ Po besedah njegove mačehe Doralice je Janez Krstnik Blonda v Štivanu nekemu dekletu
sledil »kot pes« (ast, atta, 202, 1, 1/r).

230