Page 230 - Tomajci
P. 230

Alberto Mauchigna


                    »Boter, kaj za vraga počnete, ženo imate pa se z drugimi ženskami
                    pečate«, odgovoril mi je »Ko nekdo rabi kruha, zakaj ga ne bi jedel«,
                    in tako sem mu rekla, »Kakšna sramota in kakšna škoda, da ga bo
                    Bog kaznoval«, misleč, da bo kot boter upošteval to mojo grajo, nič ni
                    pomagalo in še naprej je obiskoval Ano.


                 Ivan Černe je že nekaj časa vedel za prijateljeve izvenzakonske obiske in
               je njegovo ravnanje obsojal, hkrati pa je večji del odgovornosti za dogodek
               pripisal domnevni strasti Ane same (ast, atta, 205, 6, 1r):

                    Kersva z Jurijem dobraprijateljain zaupnika[...], semga okaralin
                    nazadnje mi je priznal, da sta z omenjeno kriva in tudi ob drugi prilo-
                    žnosti sem ga videl vstopiti v njeno hišo in ponovno slišal zvoke kot
                    pred tem in nisem mogel, da ga ne bi spet okaral [...] pa mi je služab-
                    nik Jurij povedal, da je šel ponovno k njej in se je pričel hecati z njo,
                    roke ji je polagal nadojke,tapanaj bi odvrnila »Kaj bi se šalil, opravi,
                    kot je treba, ker mene ne brigajo šale« [cosa voi scherzare, fa come và
                    fatto, che io non mi curo de scherzi].


                 Kasneje so se ljudje, ki so bili neposredno vpleteni v afero ali so bili zaradi
               nje posredno prizadeti, grobo sprli, in sicer v skladu z običajno shemo, po
               kateri je »fizičnemu napadu sosedov brez izjeme sledilo stopnjevanje ver-
               balne izmenjave in (ravno tako kaznivo) obrekovanje, pretežno povezano
               s kakim vidikom spolnosti«. Soočenje je zadevalo čast, njeno skrunitev in
               njeno obrambo v javnosti. A ne samo to, v zadevo, ki je bila v svoji osnovi
               zasebne narave, se je vpletla cela skupnost, pri čemer so se aktivirali usta-
               ljeni mehanizmi družbenega nadzora in zaščite družin ter soseske (Farr
               1987, 844–846).
                 Zdaj že razkrita Ana je skušala rešiti svojo in moževo čast, saj je bil slednji
               tudi sam prizadet – pod vprašaj sta bili postavljeni njegova družbena vlo-
               ga moškega in sposobnost nadziranja vedenja svoje žene –, zato je Jakoba
               Rožeta obtožila širjenja neresničnih govoric, kar je z mladeničem sprožilo
               prepir. O tem je Filip Križman povedal (ast, atta, 205, 6, 4v):

                    Sprva nisem bil zraven, a prišla je klicat majhna punčka, ne vem, či-
                    gava je bila, in rekla je Tomažu Rožetu, »Pridite, ker hočejo raniti ali
                    ubiti vašega sina«, in tako sva jaz in omenjeni Tomaž Rože prišla in
                    videla,dakrvaviin daje poeni strani čisto zlasan, prijel semga za
                    roko in mu rekel, naj gre pred sodišče in drugega naj ne stori. In videl
                    sem omenjenega moža Pavla in ženo Ano, kako sta mlatila s palicami
               228
   225   226   227   228   229   230   231   232   233   234   235