Page 174 - Tomajci

Aleksander Panjek

podeželje kot kmečko razpolaganje z nepremičninami v pravnem prometu,
nudi Vilfan (1980b, 334), ko sklepa, da »če so na Koroškem (1444) in na Šta-
jerskem prepovedali kmetom najemati posojila pri Židih in jim zastavljati
zemljišča, so morali imeti podložniki že precej samostojno premoženjsko
sposobnost«.
Druga pomembna razlika je vidna v tem, da so kmetje na Krasu to obli-
ko sklepanja pogodb, ki je bila ustna in je temeljila na običaju, lahko iz-
koristili za izvajanje transakcij mimo zemljiškega gospoda in jurisdicenta.
S tem prehajamo v naslednjo dimenzijo ekonomske povednosti tega obi-
čaja. Dejansko obravnavani običaj potrjuje, kar so dosedanje raziskave že
nakazale, in sicer da je v tem obdobju v gospostvih na Krasu potekal »raz-
meroma živahen promet z zemljo med podložniki« (Panjek 2004, 53).¹¹ Iz
roke v rokosoprehajala posameznazemljišča in deli kmetij,hube sose de-
lile. V to smer napeljujejo tudi nekatere izjave, izpričane v nepremičninski
pravdi, še posebej eksplicitno tiste, ki jih je podal Anton Obersnel iz To-
maja,kojeutemeljeval svojepoznavanjeobičaja ustne kupoprodaje (ast,
atta, 196.1, 6, 75v):

To vem, ker hvaljen bodi Gospod sem jaz skoraj vse tisto malo, kar
imam, kupil brez zapisov in listin po navedeni navadi. [...] Vem, ker
sem sam za svoje zadeve bil prisoten pri številnih pogodbah. [...] To
vem zaradi tega, ker ko sem hotel izterjati nek Vinograd, ki ga je moj
pokojni oče prodal Juriju Vitezu iz Kazelj, ga nisem mogel izterjati,
ker je preteklo petnajst let in tako določa običaj, ki ga spoštujemo. (So
questo perche lodato il Signore io ho comprato quasi tutto quel puoco ho
senza scritture et Instrumenti all’usanza sudetta. [...] So per esser stato
in fatto proprio in assai contratti. [...] So questo perche volendo io riscuo-
tere una Vigna per il mio quondam padre venduta a Jurio Vites de Caslian
non puosi riscuoterla perche erano passati anni 15, et cosi prescritto per
l’usanza noi osservata.)

Tedanji urbarji in cenitve kraških gospostev sicer že izkazujejo pojav dro-
bljenja hub v manjše enote, pri čemer seveda registrirajo tiste delitve, ki so
bile »javne«, torej prijavljene ali odkrite, in jih je zato uprava zemljiškega
gospoda lahko popisala (tako se najdejo omembe polovičnih, tretjinskih in
četrtinskih hub). »Vendar je ob uradnem deljenju hub obstajalo tudi prikri-
to drobljenje«: v devinskem gospostvu, kamor je sodil tudi Tomaj z našo ne-

¹¹ Glej 1. poglavje.

172