Page 172 - Tomajci

Aleksander Panjek

poprodaj. Prodaja kmetije, hiše ali posameznega zemljišča je bila lahko re-
zultat odločitve, s katero se je obseg nepremičnin prilagajal strukturi go-
spodinjstva, lahko pa je bila tudi posledica potrebe po denarju. V obeh pri-
merih je običaj prodajalcem dokaj dolgo časa zagotavljal možnost, da po-
novno pridejo nazaj do posesti prodane nepremičnine. K temu finančnemu
podvigu pa ni mogel prispevati le sam prodajalec, temveč tudi njegovo so-
rodstvo, na katero je bila razširjena pravica do odkupa, kar je zagotavljalo
širši krog možnih odplačnikov. To pomeni, da so se družine lahko financi-
rale v širšem sorodstvenem krogu, ki je v tem oziru deloval kot nekakšna
razširjena finančno-premoženjska skupnost, sloneča na sorodstvenih ve-
zeh. Cilj je bil lahko ukrepanje v primeru prodaj, ki bi škodile družinskemu
premoženju in s katerimi se sorodniki niso strinjali, ali pa odprava posle-
dic prodaje iz nuje, v vsakem primeru pa je šlo za preprečevanje drobljenja
in izgube nepremičnin ter ponovno zaokroženje premoženja, ko je bilo to
mogoče. Končni namen take sorodstvene finančne skupnosti je bilo ohra-
njanje celovitosti premoženja znotraj širšega družinskega kroga, in sicer z
združenimi močmi.
Poleg navedenega je v določilih, ki so urejala pravico do ponovnega od-
kupa, mogoče opaziti še drug vidik bolj finančne narave. Prodajna pogodba
s tako klavzulo je lahko predstavljala tudi obliko kreditiranja oz. financira-
nja. Prodajalec je namreč prodal nepremičnino, da bi pridobil denar, ki ga
je potreboval za drugo zadevo, ko je spet razpolagal s potrebnimi sredstvi,
pa jo je lahko odkupil nazaj. Pri tem je lahko sodelovalo tudi sorodstvo, kot
smožepoudarili,instemzagotavljalovečmožnih virovodkupaoz.financi-
ranja. V tem smislu je pri tovrstni pogodbi lahko šlo za nekaj, kar spominja
na hipotekarno posojilo, na neke vrste srednje- ali dolgoročno posojilo (na
15 ali 30 let) z zastavitvijo premoženja. Šele če možnost povratnega odkupa
(izterjave) ni bila izkoriščena, je kupoprodaja postala efektivna. Posojilo je
postalo dejanska prodaja.
A če je res šlo za neke vrste posojilo, kje so se skrivale obresti? Najprej je
trebaupoštevati,dasejeprodajalecsprodajosevedaodpovedalprihodkom
od nepremičnine, ki jo je odstopil. Takrat je bila splošno uveljavljena raven
donosnosti kmetijske zemlje in nepremičnin, ki se je uporabljala pri izra-
čunavanjih, v višini pet odstotkov na leto. Na tej podlagi lahko sklepamo,
da se je prodajalec odpovedoval prav tolikšnemu pričakovanemu dohodku,
ki ga lahko štejemo kot obliko obresti. K temu znesku je treba prišteti še
porast cene nepremičnine v obdobju od njene prodaje do ponovnega od-
kupa: v našem primeru je bilo to približno 1,5 odstotka vrednosti na leto.
Če obojeseštejemo, ugotovimo,dajestrošek transakcijevnašemprime-

170