Page 177 - Tomajci

Pravda o spornem hramu v tomajskem taboru

imel samo svojega pravnega pojmovanja, temveč je razpolagal z ustreznim
orodjem, natančno dodelanim in splošno priznanim pravnim običajem, po
katerem je nepremičninski promet med kmeti potekal vzporedno z ura-
dno formalnopravno stvarnostjo in tudi mimo nje. Lahko torej rečemo, da
je nepremičninski trg med kmeti potekal samostojno.

Ustnost in pisnost
K večplastni pomenskosti obravnavanega vira bomo pristavili še nekaj
sklepnih besed o prehodu od ustnosti k pisnosti, ki ga izpričuje, in o njego-
vem časovnem okviru. Same priče v procesu so se o njem pretežno izražale
v pretekliku in dodale, da je bil še v veljavi na območju Rihemberka (ast,
atta,196.1,6, 75v, 79v,80r):

Bila je in še vedno je pri nas navada, da ko nekdo kupi hišo ali grunt
... [Anton Obersnel]. [...] Med nami kmeti je bila navada, da se ni
dajalo zapisovati pogodb za prodaje niti za drugo [...] in v rihember-
ški jurisdikciji se dandanašnji še vedno spoštuje ta navada, pri nas pa
je ta navada odpravljena in zdaj dajejo zapisovati pogodbe ([Andrej
Rože]. [...] Bila je med nami kmeti navada, da se ni dajalo zapisovati
pogodb [Andrej Vitez]. (È stata et è tuttavia da noi usanza che quando
unocompra una Casa oun terreno [...] Era fra noi Contadini un’usanza
che non si facevan nottare Instrumenti di vendite ne d’altro [...] et nella
Giusditione di Rayfimbergo hoggi di anchor s’osserva questa usanza, ma
da noi è levata questa usanza, et hora fanno notare Instrumenti. [...] Era
fra noi contadini usanza che non si facevano notare Instrumenti.)

Uporabepreteklikaali sedanjikavtehindrugihpredstavitvah običajater
obreda in njunih vsebin nakazujejo, da se nahajamo v prehodnem obdobju
med ustnim in pisnim. Tudi iz samega predmeta spora in predstavljenih ar-
gumentov ter ubranih taktik, ki sta jih nasprotni strani predstavili v pro-
cesu (zagovarjanje običajne ustne oblike proti zahtevi po dokazu s pisno
pogodbo), je precej očitno, da se je tedaj na območju devinskega deželskega
sodišča poskušalo uvajati pisnost kupoprodajnih pogodb, verjetno z name-
nom vzpostaviti povečan nadzor nad kmečkim nepremičninskim trgom s
strani gospoda.
Temu pa naj ne bi bilo tako na območju Rihemberka. Prva sodba devin-
ske županske pravde v primeru spornega tomajskega hrama je leta 1619
najprej dejansko razveljavila celo zaporedje ustno sklenjenih pogodb, na-
to je v ponovni sodbi leta 1620 zmagal običaj »ustno nad pisnim«. Pri tem

175