Page 177 - Tomajci
P. 177

Pravda o spornem hramu v tomajskem taboru


             imel samo svojega pravnega pojmovanja, temveč je razpolagal z ustreznim
             orodjem, natančno dodelanim in splošno priznanim pravnim običajem, po
             katerem je nepremičninski promet med kmeti potekal vzporedno z ura-
             dno formalnopravno stvarnostjo in tudi mimo nje. Lahko torej rečemo, da
             je nepremičninski trg med kmeti potekal samostojno.


             Ustnost in pisnost
             K večplastni pomenskosti obravnavanega vira bomo pristavili še nekaj
             sklepnih besed o prehodu od ustnosti k pisnosti, ki ga izpričuje, in o njego-
             vem časovnem okviru. Same priče v procesu so se o njem pretežno izražale
             v pretekliku in dodale, da je bil še v veljavi na območju Rihemberka (ast,
             atta,196.1,6, 75v, 79v,80r):


                  Bila je in še vedno je pri nas navada, da ko nekdo kupi hišo ali grunt
                  ... [Anton Obersnel]. [...] Med nami kmeti je bila navada, da se ni
                  dajalo zapisovati pogodb za prodaje niti za drugo [...] in v rihember-
                  ški jurisdikciji se dandanašnji še vedno spoštuje ta navada, pri nas pa
                  je ta navada odpravljena in zdaj dajejo zapisovati pogodbe ([Andrej
                  Rože]. [...] Bila je med nami kmeti navada, da se ni dajalo zapisovati
                  pogodb [Andrej Vitez]. (È stata et è tuttavia da noi usanza che quando
                  unocompra una Casa oun terreno [...] Era fra noi Contadini un’usanza
                  che non si facevan nottare Instrumenti di vendite ne d’altro [...] et nella
                  Giusditione di Rayfimbergo hoggi di anchor s’osserva questa usanza, ma
                  da noi è levata questa usanza, et hora fanno notare Instrumenti. [...] Era
                  fra noi contadini usanza che non si facevano notare Instrumenti.)


               Uporabepreteklikaali sedanjikavtehindrugihpredstavitvah običajater
             obreda in njunih vsebin nakazujejo, da se nahajamo v prehodnem obdobju
             med ustnim in pisnim. Tudi iz samega predmeta spora in predstavljenih ar-
             gumentov ter ubranih taktik, ki sta jih nasprotni strani predstavili v pro-
             cesu (zagovarjanje običajne ustne oblike proti zahtevi po dokazu s pisno
             pogodbo), je precej očitno, da se je tedaj na območju devinskega deželskega
             sodišča poskušalo uvajati pisnost kupoprodajnih pogodb, verjetno z name-
             nom vzpostaviti povečan nadzor nad kmečkim nepremičninskim trgom s
             strani gospoda.
               Temu pa naj ne bi bilo tako na območju Rihemberka. Prva sodba devin-
             ske županske pravde v primeru spornega tomajskega hrama je leta 1619
             najprej dejansko razveljavila celo zaporedje ustno sklenjenih pogodb, na-
             to je v ponovni sodbi leta 1620 zmagal običaj »ustno nad pisnim«. Pri tem


                                                                            175
   172   173   174   175   176   177   178   179   180   181   182