Page 171 - Tomajci

Pravda o spornem hramu v tomajskem taboru

Ta živahni nepremičninski trg med kmeti, ki ga nakazuje primer hiše v
Tomaju, je deloma potekal znotraj širšega družinskega kroga. Tu nimamo
toliko v mislih prenosov z dedovanji niti dot in podobnih transakcij, ki jih
tu ne obravnavamo, kolikor običajna določila pri kupoprodaji nepremič-
nin, ki so predvidevala pravico do ponovnega odkupa s strani prodajalca
in njegovih sorodnikov. Tako je tudi »Jurij Vitez v imenu žene na podlagi
sorodstva pridobil nazaj sporni hram«. Poglejmo sistem in njegove meha-
nizme.
Med opaznejšimi značilnostmi določil običajne kupoprodaje nedvomno
sodi to, da bistveno bolj ščitijo prodajalca kot kupca in, kar je vsaj enako po-
membno, ne le samega prodajalca, temveč tudi njegovo sorodstvo. Po skle-
nitvi kupoprodaje so sorodniki prodajalca imeli dva tedna časa za pritožbo
nad prodajo in njeno razveljavitev. Prodajalec je imel po sklenitvi pogodbe
leto dni časa za pritožbo v primeru, če bi ugotovil prevaro (pri tem določilu
ni pojasnjeno, ali je veljalo tudi za kupca). Poleg tega so prodajalec in nje-
govi sorodniki, če so živeli »v deželi« (v gospostvu oz. glavarstvu), še 15 let
po prodaji uživali pravico do ponovnega odkupa prodane nepremičnine, ki
se ji kupec ni mogel zoperstaviti. Če pa je prodajalec ali njegov sorodnik
živelzunaj dežele,sejetarok podaljšaldo30let.Šeletedaj je (ustna) ku-
poprodajna pogodba postala dokončna in polnomočna (»predpisana« – si
prescrive); dotlej je ostajala pogojno odprta, saj je lahko prodajalčeva stran
v vsakem trenutku terjala ponovni odkup nepremičnine. Koliko je bil širok
družinski krog upravičen do ponovnega odkupa, naš vir izrecno ne nava-
ja. Kljub temu je na podlagi konteksta in v procesu navedenih primerov,
vključno z Vitezovim, mogoče sklepati, da so med upravičeno sorodstvo
zagotovo sodiliprodajalčevimoški inženski dediči(vključno znjihovimi
soprogi, pri čemer je Vitez kot mož v pravnem postopku zastopal intere-
se svoje žene, ki je bila pravna upravičenka ). Krog je bil torej razmeroma
širok, saj ga je sestavljalo več posameznikov in nuklearnih družin iz več
generacij.
Namen teh določil je precej enostavno identificirati v zagotavljanju mo-
žnosti, da bi nepremičnine ostale v ožjem ali širšem družinskem krogu.
Zato je mogoče trditi, da je bila to težnja (in želja), ki jo je lokalna kmečka
družba izražala in uresničevala skozi svojo običajno pravno ureditev ku-

sledi o tem, kako je bila cena oblikovana. Vemo pa, da je pred tem Filip Slavec-Kocjančič
isto hišo od Grahorja kupil »za ceno, ki so jo med seboj dogovorili«. Zato navedeno razliko
v ceni obravnavamo kot izraz vrednosti na lokalnem trgu, čeprav ni izključeno, da so »do-
govorjene« cene odgovarjale tudi drugim kriterijem in ne le vrednosti nepremičnine, kot
npr. potrebi po realizaciji denarnega priliva (k temu se vračamo v nadaljevanju).

169