Page 169 - Tomajci
P. 169

Pravda o spornem hramu v tomajskem taboru


             onardo Franzonus in birič Joannes Formigola (Brvinc). Žibran je v svojem
             in Vidmarjevem imenu »prevzel dejansko in fizično posest hiše, grajene iz
             kamna z nadstropjem in prekrite s skrilami, nahajajoče se v tomajskem ta-
             boru, ki je mejila na hišo Filipa Slavca, na hišo Andreja Obersnela, na hišo
             PavlaRožeta županainna hišoMatijeCigoleta kovača«,ter ograde in doli-
             no, zabeležene v cenitvi (ast, atta, 196.1, 6, 202r).

                  Z namenom prevzema z vso pravico je omenjeni Žibran z desno roko
                  prijel in vstopil v omenjeno hišo in jo enkrat, dvakrat, trikrat odprl
                  in zaprl ter izvedel druga potrebna in primerna dejanja, ki so nava-
                  dna in običajna v takih primerih v znak dejanske, gotove, stvarne in
                  pridobljene posesti (Ad habendum, venendum cum omni iurem ipsium
                  Sibranum per manum dexteram appraehendendo, et in Domum ipsam in-
                  troducendo semel, bis, et ter, clausi et aperiri faciendo, aliosquae actos ne-
                  cessarios, etopportunosetinsimilibusfierisolitos, etconsuetosexercendo
                  in signum verae certae realis adeptae possessionis). [ast, atta, 196.1,
                  6, 202v]


               Obredni prevzem lastništva in razpolaganja s stavbo je torej predvide-
             val, da je novi lastnik z desno roko prijel za kljuko in trikrat zapored odprl,
             vstopil, izstopil in zaprl vhodna vrata. Katera so bila dodatna običajna de-
             janja, žal ostaja neznano, razen tega, kar smo spoznali na primeru drugega
             hrama v tomajskem taboru, in sicer da so v tram vsekali znak križa.
               Kot smo videli, je običaj poleg obrednih sestavin natančno urejal pogoje
             kupoprodaje, saj je vseboval določila o veljavnosti transakcije ter predvide-
             val določene možnosti in okoliščine za preklic že sklenjene ustne pogodbe
             ter za ponovni odkup nepremičnine. Slednjih pogojev ni bilo treba pose-
             bej razglašati, niti v izogib kasnejšim sporom, saj so bili splošno znani. Z
             obravnavo gospodarskih vidikov običaja preidemo v naslednji razdelek.


             Nepremičninski promet
             Kot uvod v ta del prispevka bomo – na podlagi sicer ne povsem skladnih
             pričevanj in ne nujno natančnih časovnih navedb v njih – na kratko re-
             konstruirali zaplet razmeroma številnih zaporednih prehodov, drobitev in
             ponovnega združevanja posesti hiše oz. hrama v taboru v Tomaju, ki je bil
             predmet obravnavanega procesa v letih 1619–1620.
               Nekje leta 1550 je Matija Ucman v rani mladosti (sam ali s pomočjo skrb-
             nikov) celotno stavbo prodal Marku Grahorju. Kasneje, okoli leta 1580, jo je
             slednji dajal v najem Marku Vitezu. Nato je Marko Grahor spodnji del hiše


                                                                            167
   164   165   166   167   168   169   170   171   172   173   174