Page 173 - Tomajci

Pravda o spornem hramu v tomajskem taboru

ru za prodajalca znašal okoli 6,5 odstotka na leto, kar je že blizu ravni, ki
so jo dosegale obresti na posojila – vendar smo tu še vedno na razmeroma
zmerni ravni. Nasprotno enako korist je seveda imel kupec, če donosno-
sti nepremičnine ni še kako drugače dodatno oplemenitil (z izboljšavami,
s podeljevanjem v zakup za višji znesek ipd.).
Taka interpretacija pogojev običajne kupoprodaje nepremičnin med
kmeti na Krasu kakor tudi sam obstoj določila o pravici ponovnega od-
kupa v njej sta precej skladna s stvarnostjo v sosednji (beneški) Furlaniji.
Kot primer bomo navedli samo izvleček opisa, dostopnega v slovenskem
prevodu:¹⁰

Številni kmetje so krizo poskušali na nek način reševati tako, da so
prodajali majhne parcele, ki so jih imeli v lasti, in upali, da bodo ze-
mljišča ob ugodnejših konjunkturnih razmerah ponovno dobili v last,
kar jim je omogočalo določilo, imenovano »pakt o ponovni pridobi-
tvi« (patto di recupera). Na osnovi tega pravila, ki je ostalo v veljavi še
ves novi vek, je prodajalec lahko ponovno postal lastnik nepremični-
ne,kojecelotno kupninovrnil kupcu, ki je medtem lahko prosto raz-
polagal z zemljiščem, ga obdeloval v lastni režiji, oddajal v zakup ali ga
odstopil tretji osebi. V resnici so kupoprodajne pogodbe pogosto pri-
krivale (v nekaterih primerih izrazito oderuške) kreditne transakcije.
[...] Zaradi prevelike zadolženosti so morali zakupniki in mali lastni-
ki odlašati ponovno pridobitev prodane nepremičnine ali pa so se ji
dokončno odpovedovali in »pravico do ponovne pridobitve« predali
tretjim osebam. [...] Tako je lahko v kratkem nekajletnem obdobju
postala predmet kupoprodaje z več različnimi kupci.

Tudi v Furlaniji so pravico do ponovnega odkupa, ki je izpričana vsaj od
15.stoletja, imelitudidedičiprvotnega prodajalca. Vsaj naprvi pogledpa
se zdi pomembnejša razlika ta, da so se v Furlaniji na škodo malih kmeč-
kih lastnikov tega pogodbenega orodja posluževali meščani in plemiči, kar
je privedlo do »ekspanzije mestnega in gosposkega kapitala« na podeželju.
Vprimeru Krasapasobila navedena določila zajetavobičaj kupoproda-
je med kmeti, vsaj kolikor nam izpričuje obravnavani vir, medtem ko bo
treba še preveriti, ali so se takih oblik že v 16. in zgodnjem 17. stoletju po-
služevali tudi »špekulanti, finančniki in posestniki«, tako kot v Furlaniji.
Primer, ki združuje oba ta vidika, to je tako prodor mestnega kapitala na

¹⁰ Bianco (2011, 73–74), s tam navedeno literaturo.

171