Page 164 - Tomajci

Aleksander Panjek

kliče. Jurij Vitez se s tem seveda ni strinjal in povedal, da je sodbo sprejelo
»osem ali devet izmed gospodov rednih županov«, kar je predstavljalo »po-
polno in zadostno število za zaključno odločitev v podobnih in še večjih
zadevah« (pro octo vel novem ex Dominos Ordinarijs Decanis [...] per nume-
rum perfectum et sufficientem in expeditione similis, et maiorium causarum).
Zato je zahteval, naj sodišče nasprotnika odslovi in mu »naloži trajni molk«
(silentium imponi perpetuum) ter ne sprejme njegove zahteve po nadaljeva-
nju obravnavanja zadeve o spornem hramu. Ucman je še povedal, da ne
namerava plačati stroškov nasprotne strani, temveč zaprositi za sprejetje
(ponovnega) priziva, ki mu je bil tudi omogočen zaradi »varstva pred krivo
obdolžitvijo« (curante de calumnia)(ast, atta,196.1, 6,113r). Kljub temu
nadaljnjih zabeležk o obravnavi te zadeve v virih nismo zasledili.

Običaj in obred
Do te točke smo potek procesa in stališča ter taktike strank v postopku že
predstavili podrobneje od tega, kolikor bi bilo treba za samo spoznavanje
in razumevanje predmeta spora. Kot uvod v obravnavo samega običaja ku-
poprodaje pa bi kljub temu omenili vsaj še to, da na koncu Ucman povsem
očitno ni dobil potrebne podpore svojim stališčem, s katerimi je dejansko
izpodbijal veljavnost preteklih, ustno sklenjenih pogodb. Nobena od kupo-
prodajnih transakcij, navedenih v procesu, ni bila zabeležena s pisno po-
godbo, kar lahko sklepamo že na podlagi tega, da je nobena od strank ni
prinesla in predstavila pred sodiščem. Nasprotno, sklicevanje na običajno
ustno sklepanje kupoprodaj je predstavljalo obrambno linijo Jurija Viteza
in bratov Grahor, ki so na ta način sebi zagotovili zanje pomemben premo-
ženjski uspeh v procesu, a nam obenem zapustili dragoceni zapis samega
običaja, spremljajočih pravil ter obreda. Na podlagi zbranih informacij je
namreč mogoče razločiti med pravnim običajem kot celoto, njegovimi do-
delanimi in zavezujočimi določili za stranke pri kupoprodaji (tako za kupca
in prodajalca kot za njihove potomce) ter obrednim delom, znotraj katere-
ga je prav tako opaziti zaporedje momentov.
Najmanj osvetljeni del v postopku običajnega ustnega sklepanja pogodb
pri kupoprodaji nepremičnin med kmeti ostaja začetna faza določanja ce-
ne. O njej smo izvedeli le to, da so se stranke najprej med seboj »dogovorile«
za ceno. Ni pa mogoče izključiti, da bi pri tem sodelovale tudi tretje osebe,
npr. izkušeni in zaupanja vredni možje v vlogi cenilcev, kakor je izpričano v
kasnejših pisnih transakcijah. Hkrati ne gre prezreti možnosti, da je tudi ta
prva faza vsebovala kako ritualno prvino (sklenitev dogovora, kot nakazu-
je preglednica 4.1). Iz pisnih primerov je npr. razbrati, da sta ob strinjanju

162