Page 57 - Nekatere izbrane teme in aktualna problematika šolskega svetovalnega delašolskega svetovalnega dela
P. 57

Splošne in specifične učne težave (SUT)


                – poučevanje naj bo multisenzorno;
                – učenje naj traja kratek čas in naj bo pogosto;
                – uporabljajmo miselne vzorce;
                – uporabljajmo sheme in diagrame za boljšo predstavo o tem, kar učite;
                – besedilu dodajmo slike;
                – ključne besede poudarimo z barvami, uporabimo različne barve za raz-
                  ličen namen;
                – uporabljajmo mimiko, geste (za kinestetične tipe učencev);
                – informacije predstavimo v manjših količinah, s pogostimi priložnostmi
                  za ponavljanje (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, c).

               Ljudje z disleksijo s pomočjo različnih kompenzacijskih tehnik usvojijo ve-
             ščine pismenosti do stopnje, ki jim ob ustreznih prilagoditvah omogoča šol-
             sko delo, nekatere šibkosti pa ostajajo tudi v odrasli dobi (Zavod Republike
             Slovenije za šolstvo, c).
               Pri delu z učenci z disleksijo je pomembno, da prepoznamo njihov učni stil
             (slušni, vizualni, taktilni, kinestetični). Le-tega lahko učinkovito uporabimo
             kot motivacijo na začetku novega učenja. Zahtevnejše naloge predstavimo
             na način, ki sovpadajo z učenčevim učnim stilom. Na ta način se bo raje od-
             zval in to mu bo pomagalo vzdrževati nadaljnjo motivacijo (Reid in Green,
             ).



                  Primer : Test učnih stilov – odkrijte svoj način učenja
                  Lahko se učimo tudi na zabaven način, če spoznamo samega sebe in metode
                  učenja, ki nam ustrezajo. Nekateri se učijo z glasnim branjem, drugi raje poslu-
                  šajo, tretji si delajo zapiske in rišejo skice, nekateri preizkušajo, delajo z rokami.
                  Večina se uči na več načinov, ponavadi pa vendarle dajemo prednost enemu.
                  Ena prvih nalog je ugotoviti svoj način sprejemanja informacij. Poznamo tri
                  učne stile:
                   – vizualnega (učenje z vidom),
                   – avditivnega (učenje s sluhom),
                   – kinestetičnega (učenje z gibom, dejavnostjo in s tipom).
                  Kako lahko ugotovimo, kateri od načinov nam najbolj ustreza?
                  Preprost način je, da poslušamo svoj govor in smo pozorni na ključne besede, ki
                  jih uporabljamo, in sicer ali pogosto rečemo »to je videti prav«, »jasno mi je« ali
                  pa morda večkrat in raje rečemo »tole zveni prav«.
                  Lahko si postavimo vprašanje: Katero metodo dela imam najraje, ko kaj sesta-
                  vljam?
                   – Sledim ilustracijam? Berem navodila? Vizualni.
                   – Potrebujem nekoga, ki mi daje navodila? Avditivni.


                                                                             
   52   53   54   55   56   57   58   59   60   61   62