Page 53 - Nekatere izbrane teme in aktualna problematika šolskega svetovalnega delašolskega svetovalnega dela
P. 53

Splošne in specifične učne težave (SUT)


             pisanja. Gre za motenost procesov, ki predelujejo jezikovne informacije, in te-
             žave pri prepoznavanju posameznih glasov, kar je pogoj za razumevanje pre-
             branega. Disleksijo spremljajo tudi težave na področju hitrosti predelovanja
             informacij, pravilnega zaporedja, slušne in/ali vidne zaznave, kratkoročnega
             spomina, ustnega izražanja in motoričnih spretnosti (Kavkler, ). Zaradi
             pomanjkljive avtomatizacije mora biti učenec z disleksijo zavestno pozoren
             na tehniko branja in pisanja, kar ga ob utrujenosti in stresnih situacijah še
             dodatno obremenjuje (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, c).
               Primarno jo lahko prepoznamo kot težave pri branju, saj posamezniki s
             to motnjo navadno berejo na ravni, ki je bistveno slabša od pričakovane.
             Skupne značilnosti posameznikov z disleksijo so: težave s fonološkim zave-
             danjem (prepoznavanjem delov besed, povezavo glas – črka ...), črkovanjem
             ter hitrostjo vizualno-verbalnih odzivov. Naštete težave so posledica drugač-
             nega delovanja možganov, saj je eden pomembnejših dejavnikov pojava di-
             sleksije tudi šibkejši delovni in dolgotrajni spomin.
               Svetovalni delaveclahko npr.obkoncu.razredaizvedetest motnjebranja
             in pisanja (Šali, ), s katerim si pomaga pri identifikaciji učencev, pri katerih
             se nakazujejo bralno-napisovalne težave.



                  Narek MBP
                  Matevž je čez zimo – budno in vestno skrbel – za ubogo divjačino. V najhujšem
                  mrazu – se je zjutraj odpravil – v oddaljeni gozd. S polnim košem sena – se je
                  mukoma prebijal – skozi globoki sneg. Na majhni gozdni jasi – je z občutnim
                  olajšanjem – odvrgel dragoceni tovor. Njegov sladki vonj – je nemudoma privabil
                  – sestradano divjad. Naš dobri prijatelj – je nato z zadoščenjem – odšel domov.


             Izvedba. Otroku damo papir s črtovjem in pisalo (svinčnik, nalivno pero). Be-
             sedilo najprej preberemo v celoti. Nato narekujemo sklope besedila, ki so za-
             pisani v posamezni vrstici. Otroku lahko besedilo dvakrat ponovimo, preden
             ga zapiše (»Pozorno poslušaj, vsak del bom prebral/-a -krat.«). Če vidimo, da
             otroka to moti, izpustimo dvakratno ponavljanje. Narek je dolg. Če je pisanje
             za otroka utrujajoče, je dovolj, če narekujemo le prvo polovico nareka.
               Najpogostejše napake pri pisanju nareka:

                – zamenjave slušno podobnih glasov (p/b, t/d, k/g, s/z, samoglasniki) in
                  vidno podobnih črk (a/o, m/n, k/h),
                – izpuščanja manj slišnih glasov (j v sklopih nj in lj) ter soglasnikov v
                  združbi.


                                                                             
   48   49   50   51   52   53   54   55   56   57   58