Page 53 - Nekatere izbrane teme in aktualna problematika šolskega svetovalnega delašolskega svetovalnega dela
P. 53
Splošne in specifične učne težave (SUT)
pisanja. Gre za motenost procesov, ki predelujejo jezikovne informacije, in te-
žave pri prepoznavanju posameznih glasov, kar je pogoj za razumevanje pre-
branega. Disleksijo spremljajo tudi težave na področju hitrosti predelovanja
informacij, pravilnega zaporedja, slušne in/ali vidne zaznave, kratkoročnega
spomina, ustnega izražanja in motoričnih spretnosti (Kavkler, ). Zaradi
pomanjkljive avtomatizacije mora biti učenec z disleksijo zavestno pozoren
na tehniko branja in pisanja, kar ga ob utrujenosti in stresnih situacijah še
dodatno obremenjuje (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, c).
Primarno jo lahko prepoznamo kot težave pri branju, saj posamezniki s
to motnjo navadno berejo na ravni, ki je bistveno slabša od pričakovane.
Skupne značilnosti posameznikov z disleksijo so: težave s fonološkim zave-
danjem (prepoznavanjem delov besed, povezavo glas – črka ...), črkovanjem
ter hitrostjo vizualno-verbalnih odzivov. Naštete težave so posledica drugač-
nega delovanja možganov, saj je eden pomembnejših dejavnikov pojava di-
sleksije tudi šibkejši delovni in dolgotrajni spomin.
Svetovalni delaveclahko npr.obkoncu.razredaizvedetest motnjebranja
in pisanja (Šali, ), s katerim si pomaga pri identifikaciji učencev, pri katerih
se nakazujejo bralno-napisovalne težave.
Narek MBP
Matevž je čez zimo – budno in vestno skrbel – za ubogo divjačino. V najhujšem
mrazu – se je zjutraj odpravil – v oddaljeni gozd. S polnim košem sena – se je
mukoma prebijal – skozi globoki sneg. Na majhni gozdni jasi – je z občutnim
olajšanjem – odvrgel dragoceni tovor. Njegov sladki vonj – je nemudoma privabil
– sestradano divjad. Naš dobri prijatelj – je nato z zadoščenjem – odšel domov.
Izvedba. Otroku damo papir s črtovjem in pisalo (svinčnik, nalivno pero). Be-
sedilo najprej preberemo v celoti. Nato narekujemo sklope besedila, ki so za-
pisani v posamezni vrstici. Otroku lahko besedilo dvakrat ponovimo, preden
ga zapiše (»Pozorno poslušaj, vsak del bom prebral/-a -krat.«). Če vidimo, da
otroka to moti, izpustimo dvakratno ponavljanje. Narek je dolg. Če je pisanje
za otroka utrujajoče, je dovolj, če narekujemo le prvo polovico nareka.
Najpogostejše napake pri pisanju nareka:
– zamenjave slušno podobnih glasov (p/b, t/d, k/g, s/z, samoglasniki) in
vidno podobnih črk (a/o, m/n, k/h),
– izpuščanja manj slišnih glasov (j v sklopih nj in lj) ter soglasnikov v
združbi.

