Page 19 - Nekatere izbrane teme in aktualna problematika šolskega svetovalnega delašolskega svetovalnega dela
P. 19





                  Psihološko in pedagoško svetovanje







             Pečjakova in Koširjeva (, str. ) pravita, da se pri šolskem svetovalnem
             delu pogosto pojavlja dilema, čemu dati prednost: pomoči ali pa razvojno-
             preventivnemu svetovanju. Dejavnosti pomoči zajemajo krizno-kurativno
             svetovanje, kjer svetovalec nastopi, ko se problem že pojavi in ga je potrebno
             razrešiti. Gre za časovno omejen proces, ki mora biti takojšen in kjer sveto-
             valec nima časa, da bi svetovanca vodil skozi posamezne faze svetovanja.
             Pri razvojno-preventivnem svetovanju je svetovalec načeloma osredotočen
             na skupino učencev, z vnaprej določenim namenom/ciljem svetovanja. Na-
             men preventivnega delovanja v šoli je v pripravi učencev na spoprijemanje s
             težavami na učnem, vedenjskem ali razvojnem področju (str. –). Pri šol-
             skem svetovalnem delu je potrebno z uravnoteženim pristopom kombinirati
             kurativno in razvojno-preventivno delovanje.
               McLaughlinova () navaja, da ima šolsko svetovanje tri funkcije. Prva
             je funkcija izobraževanja, s pomočjo katere se učenec razvija na socialnem
             in osebnem področju. Druga je refleksivna funkcija, kjer se posameznik zave
             pomembnosti razvoja, ki poteka v notranjosti posameznika ali pa v šolskem
             okolju. Tretja pa je funkcija dobrega počutja, kjer se posameznik zaveda, da
             dela dobro delo za sebe in za ljudi okoli sebe ter se ob tem počuti dobro
             (McLaughlin, ). Resman idr. () pa navajajo tri ključne funkcije, ki lo-
             čujejo pedagoško svetovanje od osebnega: svetovanje, posvetovanje in ko-
             ordinacijo.
               Svetovanje je najpogostejša oblika dejavnosti, ki jo svetovalni delavec
             opravlja s posameznim učencem, z manjšimi skupinami ali s celotnimi od-
             delki. Resman idr. () navajajo, da je glavna značilnost svetovanja pobuda
             učenca, ki si sam želi sprememb ali pomoči v povezavi s šolskim delom, z
             osebnim življenjem ali s postavljanjem ciljev. Med svetovanje spadajo vse
             dejavnosti, povezane z otrokovim učenjem oziroma šolskim delom, učnimi
             težavami, s poklicnim svetovanjem, tu je tudi ukvarjanje z novinci, svetova-
             nje na področju socialnih težav ali težav, ki se tičejo posameznika. Ključnega
             pomena je tudi dober, spoštljiv in zaupljiv odnos med učiteljem in učencem
             (Resman idr., ).
               Posvetovanje se od svetovanja razlikuje po tem, da vključuje še neko tre-
             tjo osebo, ki je vključena v učenčevem življenju. To je lahko učitelj, starš ali
             strokovni delavec. Svetovalni delavec se v tem primeru nenehno posvetuje


                                                                             
   14   15   16   17   18   19   20   21   22   23   24