Page 23 - Nekatere izbrane teme in aktualna problematika šolskega svetovalnega delašolskega svetovalnega dela

Psihološko svetovanje

nas drugi ne morejo osrečiti in onesrečiti. Govori o sprejemanju različnosti, o
pomembnosti zaupanja, sodelovanja in spoštovanja med ljudmi v procesu
vseživljenjskega učenja. Glasser v svoji teoriji poudarja, da psihologija zu-
nanjega nadzora uničuje človeške odnose, postavlja posameznike drugega
proti drugemu, tudi s prisilo, da delajo, česar nočejo. Njen cilj pa je razviti
nadzor nad zadovoljevanjem lastnih potreb, sprejemanjem odgovornosti do
samega sebe in do drugih ljudi.
Teorija izhaja iz predstavitve osnovnih, temeljnih potreb, ki so: potreba po
preživetju, po ljubezni (pripadnosti, sprejetosti), po moči ali veljavi, po svo-
bodi in po zabavi. Pomembna predpostavka teorije je, da nas preteklost ne
definira in ne usmerja našega življenja, saj lahko izberemo vedenje, ki nam
bo pomagalo potešiti osnovne potrebe in tako živeti kakovostneje (Glas-
ser, ). Uspešnost terapije je odvisna od pripravljenosti osebe – klienta,
ki preko odnosa s terapevtom preneha nase gledati kot na žrtev, se sooči z
lastno odgovornostjo, prevzame pobudo in učinkovito vpliva na svoje življe-
nje. Torej, v življenju imamo vsi vedno veliko izbir, med katerimi lahko svobo-
dno izbiramo – prevzemanje odgovornosti za svoje izbire, dejanja in življenje
je tisto, kar lahko pri svetovalnem delu z vsemi deležniki doseže tudi sveto-
valni delavec.
Teorija izbire je sestavni del svetovalnega in posvetovalnega dela v števil-
nih vzgojno-izobraževalnih institucijah, ponekod pa temelj celotnega delo-
vanja šole. Glasserjeva kakovostna šola je pri nas najbolj znana na Osnovni
šoli Preserje pri Radomljah kot prvi Glasserjevi kakovostni šoli v Sloveniji in
v Evropi. Učenci in učitelji na takšni šoli se zavedajo, da je od njih odvisno,
kako se bodo odzvali na besede in dejanja sošolcev/kolegov. Ob takem na-
činu reševanja težav vsi deležniki zadovoljijo temeljne človeške potrebe po
pripadnosti, moči, svobodi in zabavi. Na šoli so od zunanjega nadzora in pov-
sem nepovezovalnega, nestimulativnega okolja prešli v vedenje z dogovar-
janjem, s poslušanjem, spodbujanjem, z zaupanjem, s podpiranjem, spošto-
vanjem in sprejemanjem.
Sledijo merilom Glasserjeve kakovostne šole, ki so: odnosi temeljijo na za-
upanju in spoštovanju in vsi disciplinski problemi (ne pa pripetljaji) so od-
pravljeni; poudarek je na popolni učni usposobljenosti; učenci predstavijo
ustrezno znanje svojim učiteljem ali izbranim učiteljem – pomočnikom, tako
da so za nalogo ali predmet lahko ocenjeni; učenci dobijo oceno, ko so uspo-
sobljeni; šolanje zamenja uporabno znanje; vsak učenec vsako leto opravi
nekaj kakovostnega dela, ki izrazito presega usposobljenost, to delo je lahko
opravljeno na različnih področjih, za vsako tako delo prejme oceno ; osebje
in učenci se teorije izbire učijo v svojem življenju in pri šolskem delu; starše

