Page 20 - Nekatere izbrane teme in aktualna problematika šolskega svetovalnega delašolskega svetovalnega dela
P. 20

Psihološko in pedagoško svetovanje


                  s tretjo osebo v povezavi z otrokovim oziroma učenčevim razvojem, šolskim
                  delom, pomaga pri reševanju težav in postavljanju ciljev. Učiteljem pomaga
                  pri vzpostavitvi boljšega odnosa, dvigovanju samozavesti in vodenju učnega
                  procesa (Resman idr., ).
                    Koordinacija je »proces, pri katerem svetovalec prevzema pobudo pri
                  upravljanju in vodenju posameznih aktivnosti oziroma programov, vezanih
                  na rast, razvoj, življenje in delo posameznikov ali skupin učencev/otrok« (Re-
                  sman idr., , str. ). Kadar svetovalni delavec koordinira, prevzame vlogo
                  za ustvarjanje sprememb, organiziranje in izvajanje določenih projektov, do-
                  godkov (npr. šolsko in poklicno usmerjanje, vpis novincev, svetovalno delo
                  izven šole ...). Pri koordiniranju sodeluje tudi s starši, strokovnimi delavci in
                  z zunanjimi institucijami (Resman idr., ).
                    Izmed vseh treh funkcij je svetovanje najbolj osredotočeno na učenca.
                  Sledi mu posvetovanje, ki je »za korak odmaknjeno od učenca/otroka« (Re-
                  sman idr., , str. ). Najbolj oddaljena pa je koordinacija, vendar je še ve-
                  dno zelo pomembna funkcija v svetovalnem delu.

                  Psihološko svetovanje
                  »Psihološko svetovanje je ena izmed oblik nudenja psihološke pomoči po-
                  samezniku ali skupini ljudi« (Pečjak in Košir, ). Svetovalni delavec lahko
                  nudi psihološko svetovanje, če je za to usposobljen oziroma ima dovolj kom-
                  petenc za nudenje psihološke pomoči. Psihološko svetovanje je dinamičen
                  in kontinuiran proces med svetovalnim delavcem in svetovancem, ključen je
                  sproščen in zaupljiv odnos, kjer svetovanec s pomočjo pogovora postane sa-
                  mozavestnejši, zaupljivejši. Svetovalni delavec svetovancu pomaga, da sam
                  najde pot do rešitve ter ga pri tem usmerja in spodbuja (Pečjak in Košir, ).
                    Poznamo več vrst, teorij oziroma smeri psihološkega svetovanja. Mednje
                  sodijo: psihoanalitična, Rogersova, vedenjska in kognitivna smer svetovanja.
                  Znotraj svetovalnih smeri pa so se razvile številne modifikacije oblik. Pri vsak-
                  danjem svetovalčevem delu prihaja do eklektizma (kombiniranja različnih
                  smeri svetovanja) (Željeznov Seničar, ). Gre torej za praktično selekcijo
                  najboljših metod, kombinacijo teoretičnih temeljev in integracijo številnih
                  svetovalnih tehnik.
                    Pečjakova in Koširjeva () podrobneje opisujeta v osebo usmerjeno sve-
                  tovanje, svetovanje Gestalt in vedenjsko svetovanje. Na osebo usmerjeno
                  svetovanje je osredotočeno na osebnostno rast svetovanca. Za tako sveto-
                  vanje so ključnega pomena zaupljiv in pristen odnos med svetovalcem in
                  svetovancem, sprejemanje mnenj, čustev, reakcij, spoštovanje in empatično
                  razumevanje.


                  
   15   16   17   18   19   20   21   22   23   24   25