Page 21 - Nekatere izbrane teme in aktualna problematika šolskega svetovalnega delašolskega svetovalnega dela

Psihološko svetovanje

Svetovanje Gestalt je celostno naravnano in je osredotočeno na svetovan-
čeva dejanja, vedenje in čustva v določenem trenutku oziroma obdobju. Pe-
čjakova in Koširjeva () navajata, da je zanj značilno, da se svetovalec osre-
dotoča tudi na svetovančevo fizično pojavo ob pogovoru ter slednjega spod-
buja k izražanju in vedenjski integraciji.
Vedenjsko svetovanje je osredotočeno na spreminjanje problematičnega
svetovančevega vedenja, cilj pa je najti nadomestilo, ki je sprejemljivejše ali
manj škodljivo zanj oziroma okolico. Pomembno je, da se svetovanec nauči
drugačnega mišljenja, reagiranja in na splošno vedenja. Pri tej obliki sta prav
tako zelo pomembna jasna komunikacija ter dober odnos med svetovancem
in svetovalcem. Svetovalec tudi »spodbuja svetovančevo osebnostno rast,
samokontrolo in sposobnost spoprijemanja z zahtevami okolja« (Pečjak in
Košir, ,str.).
Potek svetovalnega razgovora je tesno povezan s teoretično usmeritvijo
svetovalca – šolskega svetovalnega delavca. Nanjo se navezuje predvsem iz-
bor tehnik in metod dela. V nadaljevanju izpostavljamo dve: kognitivno sve-
tovanje in teorijo izbire.
Teorija mentalnih procesov, ki temelji na interakciji med stimulusom in
odzivom, je definirana kot kognitivna teorija (Moorey, , str.  v Želje-
znov Seničar, ). Ta vključuje velik razpon intelektualnih procesov (mišlje-
nje, spominjanje in percepcija). Kognitivne strukture (spoznavne strukture)
so posledica zorenja in razvoja. Emocije (čustva) in vedenje so obravnavani
z vidika kognitivnega procesa. Velik poudarek kognitivna teorija daje zgo-
dnji mladosti, kjer izkušnje oblikujejo osebno kognitivno strukturo. Kogni-
tivno svetovanje temelji na kognitivni formulaciji specifične težave. Pri tem
svetovalec skuša na različne načine izzvati kognitivno spremembo z name-
nom,dabi pri klientuprišlo do trajnih emocionalnih in vedenjskih sprememb
(Željeznov Seničar, ).
Pri identificiranju in modificiranju bazičnih prepričanj učenca (klienta) sve-
tovalec postavlja miselne hipoteze glede na kategorije negativnih bazičnih
prepričanj in na podlagi specifičnih avtomatskih misli. Pri tem tudi za sebe
specificira bazično prepričanje. Ob primernem času misel posreduje klientu
ter jo dopolni v skladu z njegovimi pripombami. Da bi klient razumel kon-
cept svetovanja, ga svetovalec seznani tudi z bazičnimi prepričanji na splo-
šno in z njihovim pomenom. Skupaj ocenita in modificirata klientova bazična
prepričanja. Pri zbiranju osnovnih podatkov o klientu (problemi, avtomatske
misli, emocije, vedenje) svetovalec ugotavlja, katera kategorija bazičnih pre-
pričanj naj bi bila aktivirana. Kategorija nemoči predstavlja občutke nemoči,
nezmožnost kontrole, potrebo po pomoči in neuspešnosti. Kategorija nelju-

