Page 22 - Nekatere izbrane teme in aktualna problematika šolskega svetovalnega delašolskega svetovalnega dela

Psihološko in pedagoško svetovanje

bljenosti pa se nanaša na občutke nevrednosti, nezaželenosti in zaostajanja
za drugimi. Poleg kategorij o bazičnih prepričanjih poskuša svetovalec najti
osrednje teme v klientovih avtomatskih mislih. To so spontane podobe, ki
se pojavljajo v obliki miselnih slik ali predstav. Začetna identifikacija bazičnih
prepričanjinavtomatskihmislijedobraosnovazanadaljevanjekognitivnega
svetovalnega razgovora. Svetovalec torej pomaga klientu prepoznavati po-
dobe. Vključi se le, če so preveč vznemirjajoče in čustveno obremenjujoče.
Svetovalec mora biti pozoren tudi na neizrečene avtomatske misli (Željeznov
Seničar, ).
Koncept kognitivnega svetovanja temelji na predelovanju in oblikovanju
informacijvkognitivnistrukturiklienta,kisevključijovklientovvrednotnisis-
tem. Kognitivno svetovanje je usmerjeno v reševanje rešitve problema (bo-
jazen, tesnoba, vedenjski problemi, bulimija, interpersonalni problemi). Ce-
lotni svetovalni razgovor je zasnovan na konceptu učne ure – gre za učno
vadbo, pri kateri klient (učenec) pridobiva in vadi spremembo ciljev. Poleg
reševanja težave je osnovni cilj učenca naučiti nadzirati lastne miselne pro-
cese. Aktivno sodelovanje med svetovalcem in učencem v svetovalnem raz-
govoru je pomembno zaradi aktivne vloge učenca v svetovanju ter enako-
pravnega odnosa, ki učencu omogoča dovolj prostora za reševanje težave. S
pomočjo Sokratovih vprašanj svetovalec pomaga učencu identificirati slabo
prilagojene misli. Skupaj sta raziskovalca pri njihovem odkrivanju, interpre-
taciji in oceni. Svetovalec klienta nauči tudi opazovati in zaznati avtomatične
negativne misli. To so misli ali ideje, ki pridejo na dan spontano, vendar so
ponavadi nerealistične (Željeznov Seničar, ).

Teorija izbire oziroma realitetna terapija
Glede na dolgoletno prakso dela v šolski svetovalni službi lahko izpostavimo
eno izmed učinkovitejših metod pri delu z vsemi deležniki, tj. teorijo izbire
oziroma realitetno terapijo. Realitetno terapijo je v šestdesetih letih prej-
šnjegastoletjarazvilameriški psihiaterdr.WilliamGlasser().Taterapijaje
svetovalna in psihoterapevtska metoda, ki ljudi uči izbirati med možnostmi,
ki so jim na razpolago. Temelji na človekovi notranji motivaciji in osebi daje
učinkovit nadzor nad njenim lastnim življenjem in spoprijemanju s težkimi
življenjskimi prelomnicami, težavami idr. Realitetna teorija poudarja, da nas
ne nadzirajo okoliščine in drugi ljudje, temveč da lahko sami odločamo o
tem, kako bomo ravnali. Prek tega spoznamo, da ne moremo vplivati in ne
nadzorovati vedenja drugih ljudi ali pa da drugi poskušajo nadzorovati nas
(Glasser, ).
Teorija izbire govori o tem, da smo za svoje življenje odgovorni sami, zato

