Page 112 - Nekatere izbrane teme in aktualna problematika šolskega svetovalnega delašolskega svetovalnega dela
P. 112

Izbrane teme: različna področja dela svetovalne službe


                  diferenciaciji pa gre za premišljen in selektiven izbor didaktično-metodičnih
                  pristopov oziroma strategij, ki bodo vplivale na višjo razumljivost in kvaliteto
                  znanja.
                    Notranjo učno diferenciacijo izpostavljamo kot nujen organizacijski ukrep
                  pri delu z nadarjenimi učenci v razredu, saj lahko z njeno pomočjo: (i) učence
                  ločujemo glede na kognitivne in konativne značilnosti; (ii) ustrezno izvajamo
                  didaktično diferenciacijo učnih ciljev, kjer se prilagajamo učenčevim potre-
                  bam, interesom, kognitivnemu razvoju; (iii) ustrezno izvajamo didaktično di-
                  ferenciacijo vsebine (v globino); (iv) izvajamo didaktično diferenciacijo učnih
                  oblik in metod, s poudarkom na alternativnih učnih strategijah; (v) spremi-
                  njamo učno okolje, prilagajamo učni prostor, poudarjamo skupinsko delo in
                  sodelovalno učenje, prilagajmo učni tempo itd.

                  Učna individualizacija in personalizacija (personifikacija) pri delu z nadarjenimi
                  Učno individualizacijo opredeljujemo kot »didaktično načelo, ki zahteva od
                  šole in učitelja, da odkrivata, spoštujeta in razvijata utemeljene individualne
                  razlike med učenci, da skušata sicer skupno poučevanje in učenje čim bolj in-
                  dividualizirati in prilagoditi individualnim vzgojnim in učnim posebnostim,
                  potrebam, željam in nagnjenjem posameznega učenca ter mu omogočiti
                  karseda samostojno učno delo« (Strmčnik, ).
                    Učno individualizirani programi za nadarjene učence so prilagojeni zna-
                  čilnostim slehernega učenca. Pri pripravi učno individualiziranega programa
                  za posamezno predmetno področje (oziroma pouk zgodovine) morajo so-
                  delovati učitelji določene stroke, šolska svetovalna služba in zunanji men-
                  torji (akademiki, drugi strokovnjaki ipd.). Stopnje, ki jim mora učitelj slediti
                  pri izdelavi individualiziranega programa, so: (i) določanje ciljev, ki jih že-
                  limo doseči; (ii) ugotavljanje individualnih učnih zmožnosti, interesov in že-
                  lja; (iii) oblikovanje pestrega, raznovrstnega in didaktično bogatega učnega
                  programa; (iv) priprava učnih virov, zgodovinske literature, didaktičnih pri-
                  pomočkov in sredstev idr. (Kukanja Gabrijelčič ).
                    Pri tem moramo omeniti tudi personalizacijo oziroma personifikacijo po-
                  uka, ki za razliko od individualizacije poteka v socialni učni skupini z viso-
                  kokakovostnim izobraževanjem. Slednje pomeni ponudbo različnih načinov
                  učenja, usklajenih z izkušnjami, s predznanjem, kognitivnim razvojem, z inte-
                  resi in s talenti posameznikov, kar lahko posameznemu učencu omogoči, da
                  razvije samozavest in sposobnosti, ki omogočajo avtonomijo, emancipacijo
                  in samouresničevanje. Personalizacija je učinkovita tehnika poučevanja, ki iz-
                  boljšuje učenje in spodbuja učenčev pozitivni razvoj. Pri njej gre za to, da je
                  učenec aktivno vključen, s poudarkom na čim boljšem dojemanju sporočila


                  
   107   108   109   110   111   112   113   114   115   116   117