Page 93 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Sistematičen pregled učinkovitosti modelov socialnega in čustvenega učenja

Kanadi in Veliki Britaniji, vanje pa je bilo skupaj vključenih 8.642 otrok, starih
od tri do sedem let, z velikostjo vzorca od 12 do 4.006 udeležencev.
Ocenjevanje socialnih in čustvenih kompetenc so izvajali raziskovalci,
vzgojitelji ali starši, le v raziskavi Clancyja Blaira in C. Cybele Raver (2014) so
bili vzgojitelji za to posebej usposobljeni. Pri tem menimo, da je zaradi more-
bitne manjše usposobljenosti ocenjevalcev ob interpretaciji rezultatov treba
upoštevati omejitve glede zanesljivosti in subjektivnosti podanih ocen.
Trajanjeintervencijjevraziskavah jepotekalo odtreh mesecevdo dveh let,
najpogosteje pa so intervencije v posameznih raziskavah potekale eno šol-
sko leto. V primeru prekratke izpostavljenosti otrok intervenciji se postavlja
vprašanje glede zmožnosti prilagoditve otrok novemu modelu v omejenem
časovnem okviru. Pomanjkanje časa za prilagoditev lahko namreč pomeni
tudi zmanjšano učinkovitost intervencije, saj je lahko za izraženost nekaterih
sprememb v socialnih in čustvenih kompetencah potrebnega več časa. Po
drugi strani pa predlogo trajajoče intervencije lahko za otroke postanejo pre-
obremenjujoče. V nadaljevanju sledi prikaz učinkovitosti posameznih mode-
lov, torej Orodja uma, HighScope in PATHS.

Empirične raziskave modela Orodje uma
Učinkovitost modela Orodje uma smo preučevali na podlagi petih raziskav
implementacij omenjenega modela. Osredotočale so se na razvoj izvršilnih
funkcij (delovni spomin, hitrost odziva, nadzor kognitivnih motenj), samore-
gulacijo ter uravnavanje čustev – zlasti jeze oz. anksioznosti – in s tem pove-
zanih socialnih spretnosti (preglednica 3).
Rezultati kažejo, da naj bi udeleženci po intervenciji okrepili razvoj social-
nih in čustvenih kompetenc, zlasti na področju samoregulacije in medoseb-
nih odnosov. Najizrazitejše rezultate je pokazala raziskava Adele Diamond
idr. (2019), kjer je osemmesečna intervencija vodila do visokih in statistično
pomembnih razlik pri vzpostavljanju prijateljstva, regulaciji čustev in zmanj-
ševanju medvrstniškega izključevanja, čeprav velikosti učinka niso bile po-
ročane. Nadalje raziskava Blaira idr. (2018) po dvoletni intervenciji poroča o
razlikah v uravnavanju čustev in odnosih vzgojitelj–otrok ter zmanjšanju te-
žavnega vedenja (učinki med d =–0,19 in d =0,18),pri čemer seponovno
odpirata vprašanji trajanja intervencije in usposobljenosti izvajalcev.
Nasprotno pa sta raziskavi Dale C. Farran idr. (2015) in Tracy Solomon idr.
(2018) pokazali nizke ali statistično nepomembne razlike v merjenih dimen-
zijah kljub več kot enoletni intervenciji. Omenjeno kaže, da zgolj dolžina
trajanja ne zagotavlja učinkovitosti intervencije, temveč predvidevamo, da
so za to ključni tudi drugi metodološki elementi implementacije modelov
(npr. tudi način implementacije, kakovost izvedbe, občutljivost merskih in-
93