Page 88 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Doroteja Perše in Sonja Čotar Konrad

1997) predvsem v Združenih državah Amerike. V povezavi s tem sta se po-
javila dva nova pojma, in sicer t.i. socialno in čustveno izobraževanje (angl.
socialandemotionaleducation – SEE) (Collaborative for Academic, Social, and
Emotional Learning, b.l.) ter socialno in čustveno učenje (v nadaljevanju SČU,
angl. social and emotional learning – SEL) (Elias idr., 1997). Pregled literature
pokaže nekonsistentno rabo obeh pojmov, čeprav med njima vendarle ob-
stajajo razlike: SČU se nanaša na proces, skozi katerega posameznik razvija
socialne in čustvene kompetence (Weissberg idr., 2015). Ob tem učinkovito
uporablja pridobljeno znanje in spretnosti, ki so potrebne za razumevanje
in uravnavanje čustev, postavljanje in doseganje ciljev, doživljanje in izka-
zovanje empatije v odnosu z drugimi, vzpostavljanje in ohranjanje pozitiv-
nih medsebojnih odnosov ter sprejemanje odgovornih odločitev (Collabo-
rative for Academic, Social,and Emotional Learning, b.l.;Cefai idr.,2018).So-
cialno in čustveno izobraževanje pa se nanaša na procese učenja in pouče-
vanja otrok (tudi mladostnikov) znotraj vzgoje in izobraževanja, vključujoč
delovanje celotne vzgojno-izobraževalne inštitucije (Cefai idr., 2018). Soci-
alno in čustveno izobraževanje v vrtcu se torej osredotoča na spodbujanje
socialnih ter čustvenih kompetenc skozi področne in medpodročne dejav-
nosti, z ustrezno podporo medosebnega odnosa in učnega okolja vzgojno-
izobraževalnega zavoda (Cefai idr., 2018, po Čotar Konrad, 2023). Sonja Čo-
tar Konrad (2023) meni, da se socialno in čustveno učenje navezuje na ak-
tivnosti učečega se, torej razvoj njegovih socialnih in čustvenih kompetenc,
medtem ko se socialno in čustveno izobraževanje nanaša na celostni pristop
vzgojno-izobraževalne inštitucije k vključevanju socialno-čustvenega učenja
v celostno delovanje zavoda (opredeljuje vlogo vodstva, strokovnih delav-
cev, otrok in staršev).
Model Collaborative for Academic, Social, and Emotional Learning (CASEL)
predstavlja eno najpogosteje uporabljenih izhodišč za opredeljevanje soci-
alnih in čustvenih kompetenc. Vključuje pet dimenzij (Collaborative for Aca-
demic, Social, and Emotional Learning, 2020):

– Samozavedanje (angl. self-awareness) označuje sposobnost prepozna-
vanja lastnih čustev, misli in vrednot ter njihovega vpliva na lastno ve-
denje; zajema tudi realno oceno lastnih prednosti in omejitev z občut-
kom samozaupanja in optimizma (Durlak idr., 2015). Povezuje se tudi s
čuječnostjo, ki vključuje zavestno opazovanje, opisovanje in sprejema-
nje brez presojanja (Baer idr., 2004).
– Samouravnavanje (angl. self-management)pomeniučinkovito urav-
navanje čustev, misli in vedenja v različnih okoliščinah, obvladovanje

88