Page 89 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 89
Sistematičen pregled učinkovitosti modelov socialnega in čustvenega učenja
stresa, impulzov in samomotivacije ter sposobnost postavljanja oseb-
nih in akademskih ciljev (Durlak idr., 2015).
–Socialno zavedanje (angl. social awareness) vključuje sposobnost razu-
mevanja perspektive in čustev drugih, poznavanje družbenih in etičnih
norm vedenja ter prepoznavanje virov podpore v družini, šoli in skup-
nosti. Povezuje se s kognitivnim vidikom empatije (Durlak idr., 2015).
– Uspešno vzpostavljanje in ohranjanje zdravih odnosov (angl. relation-
ship skills) zajemajo spretnosti vzpostavljanja ter ohranjanja pozitivnih
odnosov z različnimi posamezniki in skupinami, jasno komunikacijo,
poslušanje, sodelovanje, odpornost na družbeni pritisk, konstruktivno
reševanje konfliktov ter iskanje in nudenje pomoči. Te spretnosti se po-
vezujejo s timskim delom (Durlak idr., 2015).
– Odgovorno sprejemanje odločitev (angl. responsible decision making):
je sposobnost sprejemanja konstruktivnih odločitev o osebnem ve-
denju in družbenih interakcijah na podlagi etičnih standardov, po-
membni sta skrb za varnost in upoštevanje družbenih norm. V to sta
vključena tudi realno vrednotenje posledic lastnih dejanj in upošte-
vanje lastnega dobrega počutja ter dobrega počutja drugih (Collabo-
rative for Academic, Social, and Emotional Learning, 2015; Durlak idr.,
2015; Oberle idr., 2016; Payton idr., 2000).
Omenjene dimenzije so skušali implementiratirazlični modeliSČU, pri če-
mer se v prispevku osredotočamo na tri pogosto operativno implementirane
v predšolskem izobraževanju: Orodje uma (Tools of the Mind) (Collaborative
for Academic, Social, and Emotional Learning, b.l.-d), kurikulum HighScope
(Collaborative for Academic, Social, and Emotional Learning, b.l.-a) in mo-
del Spodbujanje alternativnih strategij razmišljanja (PATHS) (Collaborative
for Academic, Social, and Emotional Learning, b.l.-c; Durlak idr., 2015).
Vsem trem modelom implementacije SČU je skupno to, da konceptualno
in vsebinsko izhajajo iz teoretičnega modela CASEL ter naslavljajo SČU otrok
v starosti 3–6 let, v tujini pa so pogosto prisotni kot načini vključevanja SČU
v kurikulume predšolskega izobraževanja.
Model SČU Orodje uma SČU razvija skozi strukturirane dejavnosti, kot so
igranje vlog, skupinsko načrtovanje in sodelovalna igra. Osrednji poudarek je
na samouravnavanju – torej na sposobnosti otroka, da uravnava pozornost,
vedenje in čustva. Poleg tega model naslavlja razvoj empatije, sposobnosti
vzajemnega poslušanja, sodelovanja ter reševanja konfliktov (Bodrova in Le-
ong, 2007). Čeprav ne uporablja neposredno terminologije CASEL, njegove
vsebine pokrivajo vse dimenzije izhodiščnega teoretičnega modela.
89

