Page 89 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 89

Sistematičen pregled učinkovitosti modelov socialnega in čustvenega učenja


                  stresa, impulzov in samomotivacije ter sposobnost postavljanja oseb-
                  nih in akademskih ciljev (Durlak idr., 2015).
                –Socialno zavedanje (angl. social awareness) vključuje sposobnost razu-
                  mevanja perspektive in čustev drugih, poznavanje družbenih in etičnih
                  norm vedenja ter prepoznavanje virov podpore v družini, šoli in skup-
                  nosti. Povezuje se s kognitivnim vidikom empatije (Durlak idr., 2015).
                – Uspešno vzpostavljanje in ohranjanje zdravih odnosov (angl. relation-
                  ship skills) zajemajo spretnosti vzpostavljanja ter ohranjanja pozitivnih
                  odnosov z različnimi posamezniki in skupinami, jasno komunikacijo,
                  poslušanje, sodelovanje, odpornost na družbeni pritisk, konstruktivno
                  reševanje konfliktov ter iskanje in nudenje pomoči. Te spretnosti se po-
                  vezujejo s timskim delom (Durlak idr., 2015).
                – Odgovorno sprejemanje odločitev (angl. responsible decision making):
                  je sposobnost sprejemanja konstruktivnih odločitev o osebnem ve-
                  denju in družbenih interakcijah na podlagi etičnih standardov, po-
                  membni sta skrb za varnost in upoštevanje družbenih norm. V to sta
                  vključena tudi realno vrednotenje posledic lastnih dejanj in upošte-
                  vanje lastnega dobrega počutja ter dobrega počutja drugih (Collabo-
                  rative for Academic, Social, and Emotional Learning, 2015; Durlak idr.,
                  2015; Oberle idr., 2016; Payton idr., 2000).

               Omenjene dimenzije so skušali implementiratirazlični modeliSČU, pri če-
             mer se v prispevku osredotočamo na tri pogosto operativno implementirane
             v predšolskem izobraževanju: Orodje uma (Tools of the Mind) (Collaborative
             for Academic, Social, and Emotional Learning, b.l.-d), kurikulum HighScope
             (Collaborative for Academic, Social, and Emotional Learning, b.l.-a) in mo-
             del Spodbujanje alternativnih strategij razmišljanja (PATHS) (Collaborative
             for Academic, Social, and Emotional Learning, b.l.-c; Durlak idr., 2015).
               Vsem trem modelom implementacije SČU je skupno to, da konceptualno
             in vsebinsko izhajajo iz teoretičnega modela CASEL ter naslavljajo SČU otrok
             v starosti 3–6 let, v tujini pa so pogosto prisotni kot načini vključevanja SČU
             v kurikulume predšolskega izobraževanja.
               Model SČU Orodje uma SČU razvija skozi strukturirane dejavnosti, kot so
             igranje vlog, skupinsko načrtovanje in sodelovalna igra. Osrednji poudarek je
             na samouravnavanju – torej na sposobnosti otroka, da uravnava pozornost,
             vedenje in čustva. Poleg tega model naslavlja razvoj empatije, sposobnosti
             vzajemnega poslušanja, sodelovanja ter reševanja konfliktov (Bodrova in Le-
             ong, 2007). Čeprav ne uporablja neposredno terminologije CASEL, njegove
             vsebine pokrivajo vse dimenzije izhodiščnega teoretičnega modela.


                                                                            89
   84   85   86   87   88   89   90   91   92   93   94