Page 67 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Zadovoljstvo študentov pedagogike

so tudi študenti 2. letnika večinoma zadovoljni (20 oz. 69), zelo nezadovolj-
nih in manj zadovoljnih pa je po 3,4.
Najvišje zadovoljstvo se izraža pri študentih 3. letnika, kjer je kar 76,9
zadovoljnih in najmanj zelo nezadovoljnih (3,8). Med absolventi je zado-
voljstvo nekoliko bolj razpršeno – največ jih je nevtralnih in zadovoljnih (po
36,8), sledi po 10,5 zelo in manj zadovoljnih, najmanj pa je zelo nezado-
voljnih (5,3). Tudi med diplomanti prevladuje zadovoljstvo (69), sledijo
nevtralni (17,2), manj zadovoljni (10,3) in zelo zadovoljni (3,4).
2
Za preverjanje razlik med skupinami je bil izveden χ -preizkus z razmerjem
2
verjetij. Rezultat (χ = 24,332; g =16; p = 0,082) ne dosega običajno uporablja-
nega praga statistične značilnosti (p < 0,05), vendar pa je vrednost p <0,1,
kar nakazuje obstoj tendence razlik med skupinami. To pomeni, da se razlike
voceni pridobljenih kompetencmedrazličnimi študijskimi statusi žekažejo v
določeni meri, vendar niso dovolj izrazite, da bi bile statistično potrjene. Naj-
večje razlike v odgovorih se kažejo pri skrajnih ocenah – v 2. in 3. letniku ni
bilo nobenega »zelo zadovoljnega« študenta, medtem ko so to možnost iz-
brali predvsem 1. letniki in absolventi. Poleg tega ima 3. letnik nadpovprečno
visok delež nezadovoljnih (15,3), kar nakazuje večjo polarizacijo mnenj o
kompetencah v tej fazi študija.

Zadovoljstvo študentov s pridobljenim praktičnim znanjem v času študija
Zanimalo nas je tudi, kako zadovoljni so posamezniki s pridobljenim teore-
tičnim in praktičnim znanjem v okviru študijskega programa Pedagogika (1.
stopnja).
Povprečne vrednosti zadovoljstva s pridobljenim praktičnim znanjem se
med študijskimi statusi nekoliko razlikujejo. Najvišje zadovoljstvo izražajo
študenti 1. (¯ x = 3,73) in 2. letnika (¯ x = 3,72), kar kaže na pozitivno zaznavo zgo-
dnjih izkušenj s prakso. Nižje vrednosti so zaznane pri študentih 3. letnika (¯ x
=3,42),absolventih (¯ x =3,32) in diplomantih(¯ x = 3,38), kar bi lahko odražalo
večjo kritičnost do uporabnosti praktičnega znanja ob zaključevanju študija.
Skupna aritmetična sredina znaša ¯ x = 3,50, kar kaže na zmerno zadovoljstvo
vseh sodelujočih.
Največje razlike med skupinami se kažejo pri nezadovoljstvu: v 3. letniku,
med absolventi in diplomanti je nadpovprečno visok delež študentov, ki so
se opredelili kot »manj« ali »zelo nezadovoljni« (skupno 23,1, 31,6 in 24,1). V
nasprotju s tem noben študent 1. letnika ni izbral teh dveh možnosti. To na-
kazuje, da se ocena uporabnosti praktičnega znanja z napredovanjem skozi
študij bolj razsloji. Pomembno je izpostaviti, da je pedagoški poklic vsako-
dnevno izpostavljen raznolikim izzivom, s katerimi se soočajo posamezniki,

67