Page 70 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Barbara Hafner in Nina Krmac

na to, kako študenti vrednotijo kakovost teoretičnih znanj, pri čemer se ob
zaključevanju študija pojavijo bolj diferencirane in kritičnejše ocene.

Sklepne ugotovitve
V raziskavi smo preučevali samooceno usposobljenosti študentov in diplo-
mantov dodiplomskega študijskega programa Pedagogika. Uvodoma smo
se osredotočili na področje zgodovine izobraževanja ter vlogo pedagogov
v slovenskem prostoru. V okviru izvedene raziskave je bilo ugotovljeno, da
študenti pedagogike v celoti izkazujejo zmerno do visoko stopnjo zadovolj-
stva s študijskim programom, pri čemer so zaznane pomembne razlike glede
naštudijski status.Statistično značilnerazlikesepojavijo pri zadovoljstvuz iz-
biro študija in s pridobljenim teoretičnim znanjem – višji letniki in diplomanti
te vidike pogosto ocenjujejo kritičneje kot študenti nižjih letnikov, kar lahko
povezujemo z večjo refleksivnostjo in izkušnjami iz prakse. Najzadovoljnejši
s svojo izbiro študija so študenti 3. letnika, medtem ko so absolventi neko-
liko bolj zadržani. Podobno velja za teoretično znanje, kjer prvi letnik izstopa
po popolni odsotnosti nezadovoljstva, medtem ko diplomanti izražajo večjo
mero kritike.
Pri ocenjevanju pridobljenih kompetenc in praktičnega znanja sicer ni
bilo statistično značilnih razlik, a rezultati nakazujejo vsebinsko pomembne
trende. Študenti zgodnjih faz študija (1. in 2. letnik) pogosteje izražajo za-
dovoljstvo s kompetencami in praktičnim znanjem, medtem ko se pri višjih
letnikih in diplomantih pojavljajo bolj raznolika in kritičnejša mnenja. Ti re-
zultati kažejo, da se zaznava kakovosti izobraževanja skozi čas spreminja,
predvsem v smeri večje refleksije in povezovanja znanja z dejanskimi delov-
nimi izkušnjami. Poudarjena je potreba po krepitvi uporabnosti praktičnega
znanja v višjih letnikih ter večji povezanosti teoretičnih vsebin s pedagoško
prakso.
Raziskava dopolnjuje obstoječa znanja o študiju pedagogike v Sloveniji ter
prinaša aktualne podatke o doživljanju usposobljenosti ter študijske izkušnje
študentov. Poznavanje zadovoljstva študentov s študijskim programom in z
oceno lastne usposobljenosti po zaključenem študiju ima pomembno vlogo
pri zagotavljanju kakovosti študija, saj so povratne informacije s strani štu-
dentov ključne za izboljšanje in nadgradnjo študijskih programov v prihod-
nje (Harvey, 2003).

Zahvala
Prispevek je nastal v okviru raziskovalne programske skupine P5-0444 Vseživ-
ljenjsko učenje za trajnostno družbo prihodnosti.

70