Page 64 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 64

Barbara Hafner in Nina Krmac


                  (25,8). Sledijo posamezniki tretjega letnika (27 oz. 21,8) in absolventi (20
                  oz. 16,1). Najmanj pridobljenih odgovorov smo prejeli s strani prvega let-
                  nika (13 oz. 10,5).
                    Glede na status zaposlitve je bilo največ (84 oz. 67,7) posameznikov štu-
                  dentov, sledijo absolventi (34 oz. 27,4) in nato še zaposleni (6 oz. 4,8).


                  Tehnike in postopek zbiranja ter obdelave podatkov
                  Podatke smo pridobili s pomočjo spletnega vprašalnika. Za pridobitev res-
                  pondentov smo prosili referat za študente Univerze na Primorskem, Pedago-
                  ške fakultete (UP PEF). Študenti in diplomanti so bili povabljeni k izpolnjeva-
                  nju vprašalnika tudi preko skupine UP PEF na družbenem omrežju Facebook.
                    Vsebinsko veljavnost vprašalnika smo zagotovili s predhodno pilotno raz-
                  iskavo, pri čemer je vprašalnik izpolnilo pet oseb, ki so podale mnenje o vse-
                  bini in jasnosti vprašanj ter strukturi vprašalnika. Na podlagi predlogov je
                  bil vprašalnik dopolnjen. Konstruktno veljavnost sklopa ocenjevalnih lestvic
                  smo preverili s faktorsko analizo. 1. faktor je pojasnil 47,19 variance, kar je
                  več od predpostavljene spodnje meje veljavnosti (20) (Čagran, 2004), zato
                  ocenjujemo, da so sklopi ocenjevalnih lestvic veljavni.
                    Zanesljivost instrumenta smo preverili z vrednostjo Cronbachovega α-
                  koeficienta (α = 0,624) (Taber, 2018) ter s postopkom faktorizacije. Pri sklopu
                  faktorizacije smo dobili dva faktorja, ki skupaj pojasnjujeta 73,24 variance.
                  Po zakonitosti rtt-testa (iz angl. Repeatability and Reproducibility Test; rtt ≥
                   2
                  (h )) ugotavljamo, da gre za zanesljiv (rtt = 0,732) ocenjevalni instrument
                  (Ferligoj idr., 1995).
                    Objektivnostvprašalnikasmozagotovilizuporaboanketnihvprašanjzapr-
                  tega tipa in ocenjevalnimi lestvicami. Pridobljene podatke smo deskriptivno
                  preverili, analizirali in obdelali z uporabo programa SPSS. Pri tem smo vna-
                                                          2
                  prej zastavljene hipoteze preverili s pomočjo χ -preizkusa z razmerjem ver-
                  jetij, ker nismo izpolnili pogoja, da mora biti vsaj 20 teoretičnih frekvenc
                  manjših od 5 in nobena ne sme biti manjša od 1.

                  Rezultati in razprava
                  V okviru raziskovanja nas je zanimalo, kako zadovoljni so respondenti s sa-
                  mim študijskim programom ter s pridobljenimi kompetencami, teoretičnim
                  znanjem in praktičnim znanjem, ki so ju pridobili v času študija.

                  Zadovoljstvo študentov z izbiro študija v povezavi s študijskim statusom
                  Predpostavljali smo, da bodo prisotne razlike v zadovoljstvu s pridobljenimi
                  kompetencami, teoretičnim in praktičnim znanjem v okviru univerzitetnega


                  64
   59   60   61   62   63   64   65   66   67   68   69