Page 62 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 62
Barbara Hafner in Nina Krmac
je predavanj ter delavnic za starše in preko njih prenašanje znanja v domače
okolje (Valand, 2016).
Iz zgornjega zapisa gre razbrati, da je delo pedagoga v vzgojno-izobraže-
valni instituciji zelo obsežno oz.raznoliko.Pravzato ješeposebejpomembno
raziskati in izpostaviti kompetence, ki jih mora imeti pedagog, da lahko učin-
kovito opravlja svoje delo.
Kompetence pedagoga
Kompetence lahko organiziramo v kompetenčne modele glede na speci-
fično stroko oz. poklic. Oblikovanje takšnega modela omogoča prikaz uspo-
sobljenosti in kompetentnosti specifičnih področij, hkrati pa družbi omo-
goča vpogled v pričakovanja in strokovnost specifičnega strokovnega de-
lavca. Kompetenčni model predstavi strokovnost, znanje in kompetence,
ki so specifične za posamezen poklic. Njegova prednost se kaže tudi pri
ocenjevanju kompetenc, saj predstavlja merila za ocenjevanje kompeten-
tnosti pedagogov, hkrati pa je pomemben pri oblikovanju vzgojno-izobra-
ževalnih programov. Prav tako je kompetenčni model pomemben za po-
sameznika, saj lahko predstavlja podlago za njegov profesionalni razvoj in
spodbuja samorefleksijo v strokovnem okolju (Ozvaldič, 2019).
V Sloveniji kompetenčnega modela za pedagoge še nimamo, kar predsta-
vlja pomemben pomislek o oblikovanju le-tega. Lahko pa v domači literaturi
zasledimo kompetenčni okvir za karierne svetovalce, zaposlene na univerzah
(Krmac in Lepičnik Vodopivec, 2018). To delovno mesto npr. pogosto zaseda
nekdo, ki je zaključil študij pedagogike, saj študij, namenjen kariernim sveto-
valcem,neobstaja.Pravtakojebil oblikovan predlog kompetenčnega okvira
za karierne svetovalce za zaposlene v osnovnih šolah (Krmac in Lepičnik Vo-
dopivec, 2019). Tudi raziskava Nine Krmac in Jurke Lepičnik Vodopivec (2023),
ki je vključevala svetovalne delavce, zaposlene v osnovnih šolah, je v svojem
vzorcu zaznala, da je največ (33,6) svetovalnih delavcev zaključilo študij pe-
dagogike, sledila so področja psihologije (28), socialnega dela (20), soci-
alne pedagogike (14,4), drugih družboslovnih ved (4).
Vtujini smo zasledili kompetenčni model,oblikovan posebejzapedagoge,
in sicer na Hrvaškem. Razvil ga je Stanišić (2002, v Ledić idr., 2013) tekom razi-
skovanja kompetenc, ki predstavljajo in opisujejo »idealnega« pedagoga, pri
čemer je opredelil pet skupin kompetenc pedagoga, ki so osebne, razvojne,
strokovne, medosebne in akcijske:
– Osebne kompetence so za pedagoga pomembne, saj vključujejo oseb-
nostne lastnosti posameznika, kot so iskrenost, doslednost, marljivost,
62
