Page 59 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Zadovoljstvo študentov pedagogike

Do sredine 20. stoletja pedagogika ni obstajala kot glavni študijski pred-
met, zato jo je večina študentov študirala skupaj s filozofijo ali psihologijo
(Brezinka, 2012). Pedagogi na slovenskih tleh so bili v tistem času izobraženi
in seznanjeni s pedagoškimi praksami sosednjih držav, kar je spodbudilo tudi
hiter razvoj ob ustanovitvi Univerze v Ljubljani (Vidmar in Protner, 2018).
Leta 1919 je bila v Ljubljani ustanovljena prva slovenska univerza (Univerza
v Ljubljani, b.ł.-a), z ustanovitvijo pa je bila formirana tudi Filozofska fakulteta
(Univerza v Ljubljani, b.ł.-b). Na fakulteti je bila ena izmed prvih ustanovlje-
nih kateder katedra za pedagogiko (Skubic Ermenc, 2019), kjer je študij pote-
kal v obliki dvopredmetnega študija. V tem obdobju je program izobraževal
predvsemgimnazijskeprofesorje(Vidmarin Protner,2018) podmentorstvom
rednega profesorja dr. Karla Ozvalda, kasneje (v letnem semestru 1930) pa
dr. Stanka Gogale, ki sta v okviru Filozofske fakultete pedagogiko utrjevala
kot humanistično vedo, ki je neodvisna od politike in družbenega dogajanja
(Skubic Ermenc, 2019; Vidmar, 2019).
V letu 1925 je študij pedagogike na Univerzi v Ljubljani dočakal številne
spremembe, saj je prišlo do reorganizacije študijskega programa v skladu s
študijskim programom na Univerzi v Beogradu (Vidmar in Protner, 2018). Po-
novno je bil uveden po koncu druge svetovne vojne, v zimskem semestru
študijskegaleta1945/1946,in sicernanovihindrugačnih idejnihterpolitičnih
osnovah (Vidmar, 2019). To je bil odraz korenitih sprememb, ki so jih doživele
evropske države, saj je prišlo do želje po hitrem razvoju šolstva kot sredstvu
za hitro obnovo in gospodarski napredek držav (Brezinka, 2012).
Na celotni Univerzi v Ljubljani je razvoj šolskega sistema, kot tudi študij-
skih programov, potekal hitro, kar je pomembno vplivalo tudi na strukturo
študijskega programa Pedagogika; ta se je namreč začel ločevati na različne
poddiscipline in vede, kot so pedagoška sociologija, didaktika, pedagoška
metodologija. Na temeljito prenovo pedagogike je pomembno vplival tudi
umik socialne pedagogike. Od študija pedagogike se je ločila tudi andrago-
gika, ki je ostala povezana z Oddelkom za pedagogiko in andragogiko, a z
ločitvijo označuje jasno mejo med tema znanstvenima disciplinama (Vidmar
in Protner, 2018).
V 70. letih se je študijski program Pedagogika začel vedno bolj približe-
vati praksi in zato se je do takrat enovit študij razdelil v tri smeri, ki so šolska,
andragoška in domska pedagogika. V 80. letih se je začelo intenzivneje raz-
mišljati o samostojnem študiju andragogike, ki je bil, po mnogih razpravah,
uveden v študijskem letu 1992/1993. Posledično je bil leta 1996 Oddelek za
pedagogiko preimenovanvOddelekzapedagogikoinandragogiko (Vidmar,
2019).

59