Page 58 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Barbara Hafner in Nina Krmac

Danes je študij pedagogike v Sloveniji dostopen na Pedagoški fakulteti
Univerze na Primorskem, Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in Filozofski
fakulteti Univerze v Mariboru. Diplomanti pedagogike pridobijo naziv pro-
fesor/profesorica pedagogike (UN) in postanejo usposobljeni strokovni de-
lavci na področju vzgoje in izobraževanja, s kakovostnim in obširnim pozna-
vanjem družboslovno-humanističnih področij.
Tako je bil namen raziskave preučiti zadovoljstvo študentov in diploman-
tov dodiplomskega študijskega programa Pedagogika s študijskim progra-
mom ter pridobljenimi kompetencami, teoretičnim in praktičnim znanjem.
Poseben poudarek je bil na preučevanju razlik v zadovoljstvu glede na štu-
dijski status respondentov.

Študij pedagogike
Pedagogika je danes študijska smer, ki izobražuje strokovnjake, kompetent-
ne za delo in naloge s področja vzgoje in izobraževanja. V preteklosti pa se
je študij spreminjal v skladu z razvojem vede in s časom (Skubic Ermenc,
2019). Pedagogika ima namreč dolgo zgodovino, saj se je najprej pojavljala
kot učni in študijski predmet, kasneje, od razsvetljenstva naprej, pa obstaja
tudi v obliki študijskega predmeta (Brezinka, 1978, v Brezinka, 2012).

Zgodovina pedagogike
Želja po univerzitetnem študiju se kaže že v letu 1771, ko si je Marija Tere-
zija prizadevala, da se pedagogiko uvede kot univerzitetni študij, čemur je
sledilo nekaj pedagoških predavanj na univerzi v Pragi, vendar je bila vlada-
ričina želja neuresničena, saj se pedagogika ni uvedla kot univerzitetni štu-
dijski predmet. Pedagogika se je zato razvijala na podlagi potreb takratnega
časa, predvsem pedagoških praks posameznih držav oz. območij (Protner in
Vidmar, 2016); predvsem gre tu omeniti vpliv Avstro-Ogrske, saj je Slovenija
dokoncadrugesvetovnevojnepredstavljaladelnje(ProtnerinVidmar,2018).
V tistem času so si prizadevali izboljšati življenjske razmere ljudi, kar so že-
leli doseči preko šolskih reform. Njihovo prepričanje je temeljijo na dejstvu,
da je pedagogika osnova za vse vzgojitelje in učitelje, saj naj bi prispevala k
vzgojni kompetenci, ki jo ta pedagoški kader potrebuje (Brezinka, 2012). Po-
sledično je to pomembno vplivalo na razvoj pedagogike, saj so bile potrebe
po izobraževanju učiteljev na vseh stopnjah velike. Prva država na svetu, ki je
v letu 1805 na svojih univerzah uvedla pedagoška predavanja, je bila Avstrija,
sčimer so se le-tapojavilatudi naslovenskemozemlju.Naljubljanski gimna-
ziji je pedagogika kot pedagoški predmet obstajala do leta 1865, do leta 1919
pa se je nato ohranila le v okviru študija teologije (Vidmar in Protner, 2018).

58