Page 492 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 492

Nastja Cotič, Nataša Dolenc, Karmen Drljić in Mateja Maljevac


            Preglednica 3  Izkušnje vzgojiteljev z delom z otroki z različnimi okvarami vida
             Vprašanja                        Država     n     M    SD   t-test   p
             Razumem težave, povezane z okvarami vida.  Slovenija    ,  ,  ,  ,
                                              Italija      ,  ,
             Znam prilagoditi učni proces otrokom z  Slovenija    ,  ,  ,  ,
             okvaro vida.                     Italija      ,  ,
             Dobro sem pripravljen za učinkovito pouče-  Slovenija    ,  , –,  ,
             vanje otrok z okvaro vida.       Italija      ,  ,
             Z veseljem bi v svoji skupini imel otroka z  Slovenija    ,  , –,  ,
             okvaro vida.                     Italija      ,  ,

            Opombe  Glej preglednico 1.

                  2,00) v primerjavi z njihovimi italijanskimi kolegi (M = 1,33). Skupina otrok z
                  okvaro vida je najmanjša znotraj skupine otrok s posebnimi potrebami (Ca-
                  scio idr., 2023), posledično je manjša verjetnost, da vzgojitelji pridobijo izkuš-
                  nje z vzgojo in izobraževanjem omenjene skupine otrok.
                    V nadaljevanju smo ugotavljali, v kolikšni meri vzgojitelji razumejo in so se
                  pripravljeni soočati z izzivi, ki jih prinaša poučevanje otrok z okvarami vida
                  (preglednica 3).

                  Strinjanje s trditvami, vezanimi na izzive, ki jih prinaša poučevanje otrok
                  z okvarami vida
                  Vzgojitelji iz Italije in Slovenije so mnenja, da slabše razumejo težave, pove-
                  zane s poučevanjem otrok z okvarami vida (M ITA = 2,77; M SLO = 2,84). Obe sku-
                  pini vzgojiteljev ocenjujeta, da nimajo zadostnega znanja za prilagajanje uč-
                  nega procesa otrokom z okvarami vida (M ITA =2,35 M SLO = 2,44), kar sovpada
                  tudi z njihovim mnenjem o lastni pripravljenosti za učinkovito poučevanje
                  otrok z okvaro vida (M ITA =2,05; M SLO =1,97).
                    Ne glede na zapisano pa bi imeli vzgojitelji iz Italije (M =4,05) vsvoji skupini
                  z veseljem otroka z okvaro vida, medtem ko so njihovi kolegi iz Slovenije do
                  te trditve nevtralneje opredeljeni (M = 3,47). Med skupinama smo ugotovili
                  tudi statistično značilne razlike (t = –2,138; p =0,018).
                    Iz odgovorov vzgojiteljev je razvidno, da italijanski vzgojitelji v večji meri
                  menijo, da otroci z normativnim razvojem z vključevanjem otrok z okvaro
                  vidavelikopridobijo(49,06).Manjšideležjihmeni,datakootrocirazumejo,
                  da imajo lahko njihovi sovrstniki različne potrebe (15,09). Za razliko od tega
                  pa slovenski vzgojitelji temu pripisujejo mnogo večji pomen (63,16) in po-
                  udarjajo še razvijanje večje tolerance (26,32), pri čemer je treba poudariti,
                  da toleranca v kontekstu inkluzije izraža položaj večvrednosti večinske po-


                  492
   487   488   489   490   491   492   493   494   495   496   497