Page 491 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 491

Stališča slovenskih in italijanskih vzgojiteljic o inkluziji otrok


             = 3,03). Analiza je pokazala statistično razliko med skupinama (p =0,010), kar
             nakazuje, da vzgojitelji iz Slovenije zaznavajo višjo raven izkušenosti z razvi-
             janjem inkluzivnih pristopov v primerjavi z vzgojitelji iz Italije, kar je nekoliko
             presenetljivo, saj ima Italija daljšo tradicijo inkluzivnega izobraževanja v pri-
             merjavi s Slovenijo (Rapisarda, 2017).
               Kljub temu pa so tako vzgojitelji iz Slovenije (M = 2,63) kot vzgojitelji iz Ita-
             lije (M = 2,67) ocenili, da med začetnim izobraževanjem niso pridobili dovolj
             znanja. Vzgojitelji obeh držav menijo, da so več znanja pridobili v času na-
             daljnjega izobraževanja (M ITA =3,47; M SLO = 3,56). Naši rezultati kažejo, da
             anketirani strokovni delavci nimajo specializiranega znanja s področja tiflo-
             pedagogike, zato menimo, da bi bilo v študijski program Predšolska vzgoja
             smotrno vključiti več tovrstnih vsebin, predvsem v povezavi s posameznimi
             predmetnimi področji.
               Obe skupini vzgojiteljev pa pogosto izvajata samorefleksijo pedagoške
             prakse (M ITA = 4,33; M SLO = 4,19). Pomembno je poudariti, da brez poglobljene
             osebne refleksije in sistematičnega razmisleka ni mogoče pristno ter kritično
             dojemanje samega sebe kot kompetentnega izvajalca pedagoškega dela. To
             je namreč osnovni pogoj za profesionalni razvoj pedagoškega delavca, saj
             omogoča nenehno izboljševanje lastnih pedagoških veščin in prilagajanje
             pedagoškega pristopa potrebam otrok in učencev (Polak, 2010).
               V nadaljevanju nas je zanimalo, koliko izkušenj imajo vzgojitelji z delom
             z otroki s posameznimi vrstami okvar vida (preglednica 2). Vzgojitelji obeh
             držav so ocenili, da imajo zelo malo izkušenj s poučevanjem otrok s slepoto
             (M ITA =1,92; M SLO = 1, 44), slabovidnostjo (M ITA =1,47; M SLO =1,72) terzokvaro
             vidne funkcije (M ITA =1,83; M SLO = 1,72). Rezultati nakazujejo pomanjkanje iz-
             kušenj v obeh vzgojno-izobraževalnih sistemih. Iz rezultatov razberemo, da
             vzgojitelji iz obeh držav skoraj nimajo izkušenj s poučevanjem otrok z več
             motnjami, pri čemer imajo slovenski vzgojitelji nekoliko več izkušenj (M =



             Preglednica 2  Izkušnje vzgojiteljev z delom z otroki z različnimi okvarami vida
             Vprašanja                        Država     n     M     SD  t-test    p
             Imam veliko izkušenj s poučevanjem otrok  Slovenija    ,  , –,  ,
             s slepoto.                       Italija       ,  ,
             Imam veliko izkušenj s poučevanjem otrok  Slovenija    ,  ,  ,  ,
             s slabovidnostjo.                Italija       ,  ,
             Imam veliko izkušenj s poučevanjem otrok  Slovenija    ,  , –,  ,
             z okvaro vidne funkcije.         Italija       ,  ,
             Opombe  Glej preglednico 1.


                                                                            491
   486   487   488   489   490   491   492   493   494   495   496