Page 456 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Sanela Hudovernik, Lara Strgaršek, Nastja Cotič in Marina Volk

MP kot učinkovitega pristopa za uresničevanje širših vzgojno-izobraževalnih
ciljev. Postavke, ki se nanašajo na načrtovanje (M =4,07; SD =0,848), evalva-
cijo (M =3,95; SD = 0,669) in usposabljanje (M =3,80; SD =0,813), dosegajo
nekoliko nižje ocene, vendar še vedno kažejo na prepoznano kompleksnost
MP in potrebo po strokovni podpori. Najnižjo oceno (a še vedno razmeroma
visoko) je prejela postavka »Z MP zmanjšamo možnost podvajanja ciljev« (M
= 3,71), z največjo razpršenostjo (SD = 0,955), kar lahko nakazuje večjo varia-
bilnost v razumevanju ali izkušnjah anketirancev s tem vidikom.
Rezultati Pearsonovega korelacijskega koeficienta kažejo, da med neka-
terimi stališči o MP obstajajo statistično značilne in vsebinsko pomembne
povezave. V nadaljevanju predstavljamo le tiste povezave, ki so se izkazale
za statistično značilne na ravni enoodstotne stopnje tveganja (p <0,01) in
pri katerih obstaja srednje močna do močna povezanost. S tem smo želeli
poudariti zgolj najzanesljivejše in vsebinsko najrelevantnejše povezave med
stališči. Prepričanje, da MP omogoča uresničevanje več učnih ciljev, je po-
vezano s prepričanjem, da MP omogoča prihranek časa (r =0,556; p <0,01).
Ugotavljamo, podobno, da bolj kot anketiranci verjamejo, da MP zmanjšuje
podvajanje ciljev, bolj so prepričani, da omogoča večji prihranek časa (r =
0,498; p < 0,01) pa tudi povzroča večjo potrebe po dodatnem strokovnem
usposabljanju (r = 0,569; p < 0,01). Nadalje se je pokazala statistično značilna
povezava med stališčem o potrebi po sistematičnem načrtovanju MP v letni
pripravi in potrebo po dodatnem strokovnem usposabljanju (r =0,456; p <
0,01). Strokovni delavci, ki MP razumejo kot proces, ki zahteva načrtovanje
na ravni letne priprave, hkrati močneje prepoznavajo potrebo po dodatnem
izobraževanju. To nakazuje zavedanje kompleksnosti in strokovne zahtevno-
sti tovrstnega pedagoškega pristopa.
V nadaljevanju nas je zanimala razlika v stališčih vzgojiteljev in učiteljev
glede načrtovanja ter izvajanja MP. Za preverjanje razlik v stališčih o MP med
zaposlenimi v vrtcih in šolah smo uporabili Mann-Whitneyjev U-test, saj re-
zultati Shapiro-Wilkovega testa normalnosti (vsi p < 0,001) kažejo, da podatki
niso normalno porazdeljeni. Primerjava se je nanašala na šest trditev, ki me-
rijo zaznave izvedbenih značilnostih MP. Iz preglednice 6 lahko razberemo,
da so učitelji v večini višje ocenjevali trditve, povezane z načrtovanjem in iz-
vajanjem MP. Rezultati tudi kažejo, da sta bili statistično značilni razliki ugoto-
vljeni pri dveh postavkah. Prva se nanaša na zaznavo, da MP zmanjšuje mož-
nost podvajanja ciljev (U = 85,000; Z = –3,083; p = 0,002), kjer so zaposleni v
¯
šolah (R = 24,85) izrazili bistveno višjo stopnjo strinjanja kot njihovi kolegi v
¯
vrtcih (R= 13,57). To kaže, da učitelji MP pogosteje razumejo kot instrument za
učinkovitejše načrtovanje in racionalizacijo učnih vsebin, kar je lahko posle-

456