Page 454 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 454

Sanela Hudovernik, Lara Strgaršek, Nastja Cotič in Marina Volk


            Preglednica 4 Rezultati Mann-Whitneyjevega U-testa razlik v samooceni kompetentnosti za MP
                        med zaposlenimi v vrtcih in šolah
             Vprašanje                                  VIZ  n   Povpr.   U-test
                                                                 rangi     U      p
             V kolikšni meri se počutite kompetentni za izvajanje MP?  Vrtec    ,  ,  ,
                                                       Šola    ,


                     – V skupini vrtcev ni bilo nobenega anketiranca, ki bi se ocenil kot ne-
                       kompetenten, medtem ko je bilo 7,4 odgovorov »nekompetenten/-
                       a« podanih med zaposlenimi v šolah.
                     – Zaznavo negotovosti ali neodločnosti (odgovor »niti nekompetenten
                       niti kompetenten«) je izrazilo 40,7 strokovnih delavcev v šolah, v pri-
                       merjavi s samo 7,1 tistih v vrtcih, kar nakazuje, da večji delež učiteljev
                       ni povsem prepričan v svoje zmožnosti izvajanja MP.
                     – Kar 71,4 zaposlenih v vrtcih se ocenjuje kot kompetentne, medtem
                       ko je ta delež v šolah precej nižji (44,4).
                     – Pri najvišji stopnji samoocene kompetentnosti je razlika med skupi-
                       nama prav tako opazna – 21,4 zaposlenih v vrtcih se ocenjuje kot zelo
                       kompetentne, medtem ko je ta delež med učitelji bistveno nižji (7,4).

                    Ti rezultati ne le osvetljujejo statistično značilno razliko v povprečni samo-
                  oceni kompetentnosti med vzgojitelji in učitelji, temveč tudi nakazujejo višjo
                  in konsistentnejšo zaznano kompetentnost med zaposlenimi v vrtcih. Tak-
                  šna razlika je lahko povezana s samo naravo predšolske vzgoje, ki temelji na
                  celostnem pristopu, spodbujanju prepletanja vsebin, sodelovanju med stro-
                  kovnimi delavci in tematskem učenju (Drake in Burns, 2004). Ta pedagoški
                  okvir je v skladu z načeli interdisciplinarnega pristopa, saj se izobraževanje v
                  vrtcu osredotoča na celosten razvoj otrok, ki vključuje različna področja uče-
                  nja, kot so kognitivni, socialni in čustveni razvoj (Huo, 2022).
                    Kljub temu da tudi razredni pouk v osnovni šoli omogoča povezovanje
                  vsebin, učitelji razrednega pouka v tej raziskavi izražajo nižjo zaznano kom-
                  petentnost za izvajanje medpredmetnega povezovanja. Možni razlogi za to
                  so lahko raznoliki: manjša prisotnost celostnega pedagoškega diskurza v izo-
                  braževanju učiteljev, osredotočenost na učne cilje posameznih predmetov in
                  vpliv učnega načrtovanja, ki v praksi pogosto ostaja predmetno zasnovano
                  (El-Deghaidy in Mansour, 2015).
                    Pomemben, a pogosto prezrt dejavnik pri izvajanju MP so tudi kulturni in
                  družbenivplivi.Vštevilnihizobraževalnihokoljihjepoučevanješevednoglo-
                  boko zasidrano v tradicionalne pristope, ki temeljijo na strogi razdelitvi pred-


                  454
   449   450   451   452   453   454   455   456   457   458   459