Page 454 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 454
Sanela Hudovernik, Lara Strgaršek, Nastja Cotič in Marina Volk
Preglednica 4 Rezultati Mann-Whitneyjevega U-testa razlik v samooceni kompetentnosti za MP
med zaposlenimi v vrtcih in šolah
Vprašanje VIZ n Povpr. U-test
rangi U p
V kolikšni meri se počutite kompetentni za izvajanje MP? Vrtec , , ,
Šola ,
– V skupini vrtcev ni bilo nobenega anketiranca, ki bi se ocenil kot ne-
kompetenten, medtem ko je bilo 7,4 odgovorov »nekompetenten/-
a« podanih med zaposlenimi v šolah.
– Zaznavo negotovosti ali neodločnosti (odgovor »niti nekompetenten
niti kompetenten«) je izrazilo 40,7 strokovnih delavcev v šolah, v pri-
merjavi s samo 7,1 tistih v vrtcih, kar nakazuje, da večji delež učiteljev
ni povsem prepričan v svoje zmožnosti izvajanja MP.
– Kar 71,4 zaposlenih v vrtcih se ocenjuje kot kompetentne, medtem
ko je ta delež v šolah precej nižji (44,4).
– Pri najvišji stopnji samoocene kompetentnosti je razlika med skupi-
nama prav tako opazna – 21,4 zaposlenih v vrtcih se ocenjuje kot zelo
kompetentne, medtem ko je ta delež med učitelji bistveno nižji (7,4).
Ti rezultati ne le osvetljujejo statistično značilno razliko v povprečni samo-
oceni kompetentnosti med vzgojitelji in učitelji, temveč tudi nakazujejo višjo
in konsistentnejšo zaznano kompetentnost med zaposlenimi v vrtcih. Tak-
šna razlika je lahko povezana s samo naravo predšolske vzgoje, ki temelji na
celostnem pristopu, spodbujanju prepletanja vsebin, sodelovanju med stro-
kovnimi delavci in tematskem učenju (Drake in Burns, 2004). Ta pedagoški
okvir je v skladu z načeli interdisciplinarnega pristopa, saj se izobraževanje v
vrtcu osredotoča na celosten razvoj otrok, ki vključuje različna področja uče-
nja, kot so kognitivni, socialni in čustveni razvoj (Huo, 2022).
Kljub temu da tudi razredni pouk v osnovni šoli omogoča povezovanje
vsebin, učitelji razrednega pouka v tej raziskavi izražajo nižjo zaznano kom-
petentnost za izvajanje medpredmetnega povezovanja. Možni razlogi za to
so lahko raznoliki: manjša prisotnost celostnega pedagoškega diskurza v izo-
braževanju učiteljev, osredotočenost na učne cilje posameznih predmetov in
vpliv učnega načrtovanja, ki v praksi pogosto ostaja predmetno zasnovano
(El-Deghaidy in Mansour, 2015).
Pomemben, a pogosto prezrt dejavnik pri izvajanju MP so tudi kulturni in
družbenivplivi.Vštevilnihizobraževalnihokoljihjepoučevanješevednoglo-
boko zasidrano v tradicionalne pristope, ki temeljijo na strogi razdelitvi pred-
454

