Page 460 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Sanela Hudovernik, Lara Strgaršek, Nastja Cotič in Marina Volk

Učinkovitoststrokovnegausposabljanjajeodvisnatudiodštevilnihdrugih
dejavnikov, kot so stopnja poučevanja, predmetna specializacija, predhod-
ne izkušnje z MP in trajanje usposabljanja (Wu idr., 2024). Raziskave kažejo
(Wang in Sang, 2024; Santaolalla idr., 2020), da kratkoročna, splošno zasno-
vanaizobraževanjapogostonezadostujejo.Učinkovitejšisodolgoročni,kon-
tinuirani programi, ki vključujejo refleksijo, praktično delo in podporo vod-
stva. To pomeni, da bi morala biti strokovna usposabljanja vsebinsko in orga-
nizacijsko prilagojenaspecifičnimpotrebamstrokovnih delavcevnarazličnih
ravneh in področjih poučevanja.

Sklep
Za uspešno delovanje mladih v sodobni družbi znanja sta nujna razvoj disci-
plinarnega in meddisciplinarnega mišljenja ter zmožnost povezovanja raz-
ličnih oblik znanja (Boix Mansilla in Dawes Duraising, 2007). S tem v mislih
je MP še toliko pomembnejše, saj učencem in otrokom omogoča razvijanje
sposobnosti integracije različnih vrst znanja, kar je ključno za njihovo nadalj-
nje učenje in uspeh v družbi. Za učinkovito vključevanje MP v pedagoško
prakso je usposobljenost strokovnih delavcev izrednega pomena.
V raziskavi smo ugotavljali izvajanje MP v praksi strokovnih delavcev v vrt-
cihinšolah terstališčadomedpredmetnega povezovanja. Raziskava je poka-
zala, da strokovni delavci pogosto vključujejo MP v svojo pedagoško prakso.
Zaznali smo večjo pogostost medpredmetnega povezovanja pri vzgojiteljih,
kar je pričakovan rezultat, saj so kurikuli v predšolski vzgoji prilagodljivejši,
polegtegapanaravavzgojno-izobraževalnega procesaomogoča večjemož-
nosti zaMP. Polegtegasovzgojitelji ocenili, da se čutijo kompetentnejše za
izvajanje MP v primerjavi z učitelji, kar je razumljivo, saj predšolska vzgoja te-
melji na celostnem pristopu, ki spodbuja povezovanje različnih vsebin. Raz-
like med strokovnimi delavci so se pojavljale tudi pri njihovih stališčih do MP,
pri čemer je bilo opaziti predvsem, da se učitelji v večji meri strinjajo s tem,
da je treba MP skrbno načrtovati že v letni pripravi ter da se z njim zmanjšuje
podvajanje ciljev. Razlike v zaznavah MP med strokovnimi delavci v vrtcih in
šolah ne izkazujejo razlik v kakovosti izvajanja, temveč odražajo specifične
pedagoške kontekste, cilje in organizacijske strukture, ki oblikujejo različna
strokovna stališča. V tem kontekstu se kot ključno izpostavlja oblikovanje pri-
lagojenih pristopov k načrtovanju MP, ki bodo skladni s posebnostmi posa-
meznega vzgojno-izobraževalnega okolja.
Pomembno je tudi dejstvo, da se večina strokovnih delavcev v zadnjih treh
letihniudeležilaizobraževanjoMP.Nizkaudeležbanastrokovnihizobraževa-
njih tako lahko predstavlja pomemben dejavnik za nadaljnje sistemske raz-

460