Page 457 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Stališča vzgojiteljev in učiteljev do vključevanja medpredmetnih pristopov

Preglednica 6 Rezultati Mann-Whitneyjevega U-testa razlik v stališčih o MP med zaposlenimi v
vrtcih in šolah
Trditev VIZ n Povpr. U-test
rangi U p
Z MP zmanjšamo možnost podvajanja ciljev. Vrtec  , , ,
Šola  ,
Z MP lahko uresničimo več ciljev različnih področij. Vrtec  , , ,
Šola  ,
Z MP lahko prihranimo čas. Vrtec  , , ,
Šola  ,
MP je treba sistematično načrtovati v letni pripravi. Vrtec  , , ,
Šola  ,
Za ustrezno izvedbo MP je potrebno dodatno Vrtec  , , ,
strokovno usposabljanje. Šola  ,
MP je treba evalvirati. Vrtec  , , ,
Šola  ,

dica bolj razdrobljenega predmetnega sistema, kjer so povezave med pod-
ročji redkejše in zahtevnejše. Hkrati pa rezultati v prvem delu raziskave naka-
zujejo, da kljub zaznani koristnosti učitelji MP v praksi izvajajo manj pogosto
v primerjavi z vzgojitelji. Ta razkorak med zaznavo koristi in dejansko izvedbo
kaže na pomembno napetost med teorijo in prakso pri implementaciji MP.
Druga statistično značilna razlika se nanaša na trditev, da je MP treba sis-
tematično načrtovativ letnipripravi(U = 95,500; Z =–2,817; p = 0,005). Zapo-
¯
sleni v šolah (R = 24,46) so v povprečju izražali večje strinjanje s to postavko
¯
kot zaposleni v vrtcih (R = 14,32). Rezultat odraža večjo zaznano potrebo po
strukturiranem in formaliziranem načrtovanju MP, ki je v šolskem okolju po-
gosto nujno za učinkovito izvedbo prepletanja vsebin.
Rezultate je mogoče interpretirati v kontekstu širših razlik med predšol-
sko in osnovnošolsko vzgojno-izobraževalno prakso. Raziskave (npr. Hänni-
käinen in Rasku-Puttonen, 2010; O’Kane in Hayes, 2006; Travar, 2019; Yiğit Ge-
nçten, 2021) opozarjajo na izrazito različne pedagoške pristope, organizacij-
ske strukture ter vlogo strokovnih delavcev v obeh okoljih.
V predšolski vzgoji in izobraževanju prevladuje celosten in prožen pristop,
pri katerem ima vzgojitelj vlogo spodbujevalca otrokovega raziskovanja in
sodelovanja (Hännikäinen in Rasku-Puttonen, 2010). Dejavnosti temeljijo na
igri, spontanosti in aktualnih interesih otrok, kurikulum pa je odprt in fleksibi-
len (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1999). V takšnem okviru se medpo-
dročna povezanost vsebin uresničuje spontano, kot naravni del vsakdanjih

457