Page 450 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 450

Sanela Hudovernik, Lara Strgaršek, Nastja Cotič in Marina Volk


                  strinjam), večkategorijske izbire in odprta vprašanja, kar je omogočilo prido-
                  bivanje tako kvantitativnih kot kvalitativnih podatkov.
                    Vprašanja, povezana z MP, so bila oblikovana na podlagi raziskave Sanele
                  Hudovernik in Nastje Cotič (2024), v kateri sta avtorici preučevali izobraževa-
                  njebodočih vzgojiteljev za povezovanjematematikeinnaravoslovja. Izvirne
                  postavke smo za potrebe te raziskave prilagodili ciljni skupini strokovnih de-
                  lavcev, ki že delujejo v vrtcih in šolah. Poleg tega smo vprašanja razširili z vidi-
                  kov pogostosti izvajanja MP, samoocenjene kompetentnosti ter načrtovanja
                  teh vsebin.
                    Vprašalnik je zajemal tudi sklop trditev, namenjenih samoevalvaciji kom-
                  petentnosti na področju RM, vendar ta del instrumenta ni predmet analize v
                  tem prispevku, saj je raziskovalni fokus usmerjen izključno v vidike MP.
                    Instrument je bil v tej obliki prvič uporabljen in ni bil predhodno formalno
                  validiran v slovenskem prostoru, vendar je bil pri oblikovanju vsebinsko za-
                  snovan na relevantnih domačih in mednarodnih raziskovalnih virih.

                  Obdelava podatkov
                  Podatke smo obdelali in analizirali s programsko opremo SPSS 29.0, in sicer z
                  metodami deskriptivne (frekvence, odstotki, srednje vrednosti) in inferenčne
                            2
                  statistike (χ -preizkus hipoteze neodvisnosti, Mann-Whitneyjev U-test, Pear-
                  sonov test korelacije). Normalnost porazdelitve spremenljivk smo preverjali
                  sShapiro-Wilkovim testom.
                    Za preverjanje veljavnosti in zanesljivosti sklopa ocenjevalnih lestvic sta
                  bili izvedeni analiza glavnih komponent (angl. principal component analysis
                  – PCA) ter izračun Cronbachovega koeficienta alfa. Izvedli smo PCA za sklop
                  postavk, ki se nanašajo na MP. Rezultat KMO-testa ustreznosti vzorca je zna-
                  šal 0,513, kar presega minimalno priporočeno mejo 0,5 (Field, 2005) in naka-
                  zuje, da je vzorec primeren za faktorsko analizo. Bartlettov test sferičnosti je
                                       2
                  bil statistično značilen (χ =70,843; df =15; p < 0.001), kar dodatno potrjuje
                  ustreznost podatkov za izvedbo faktorske analize.
                    Z uporabo rotacije promax s Kaiserjevo normalizacijo sta bila ekstrahirana
                  dva faktorja, ki sta skupaj pojasnila 64,2 skupne variance. Glede na to, da
                  prvi faktor pojasni 40,8 variance, kar presega priporočeno spodnjo mejo
                  za konstruktno veljavnost (20) (Čagran, 2004), ocenjujemo, da je del anket-
                  nega vprašalnika z ocenjevalnimi lestvicami, ki se nanaša na MP, veljaven.
                    Skupna zanesljivost lestvice je bila ustrezna (α =0,707)medtem kosose
                  vrednosti zanesljivosti za posamezne dejavnike gibale med 0,608 in 0,711. Po
                  navedbah Fielda (2005) se lahko vrednost Cronbachovega koeficienta alfa
                  nad 0,6 štejejo za sprejemljive pri raziskavah, ki vključujejo merjenje stališč,


                  450
   445   446   447   448   449   450   451   452   453   454   455