Page 446 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Sanela Hudovernik, Lara Strgaršek, Nastja Cotič in Marina Volk

Teoretična izhodišča
Evropska komisija je v okviru Evropskega zelenega dogovora razvila Gre-
enComp, referenčni evropski okvir kompetenc za trajnostnost, ki oprede-
ljuje 12 ključnih kompetenc, razdeljenih v štiri področja, in sicer: poosebljanje
vrednot trajnostnosti, sprejemanje kompleksnosti v trajnostnosti, zamišlja-
njetrajnostnostnih prihodnosti in ukrepanjezatrajnostnost.GreenComppo-
udarja, da je za razvoj teh kompetenc potrebno medpredmetno in transdisci-
plinarno poučevanje, saj trajnostni izzivi presegajo meje posameznih pred-
metov in zahtevajo integracijo različnih znanj ter veščin (Bianchi idr., 2023).
Kompetenčni pristop je tesno prepleten s konceptom celostnega učenja in
poučevanja, kjer je poudarek na obravnavi in reševanju problemov (Ivanuš
Grmek, 2009), ki niso osnovani samo na eni disciplini. Načrtovanje splošnega
izobraževanja bi moralo izhajati iz oblikovanja kompetenc, ki podpirajo vse-
življenjsko učenje (Štefanc, 2021).
Medpredmetno povezovanje je sinteza znanj in načinov razmišljanja raz-
ličnih disciplin ali strokovnih področij, ki se kaže na novi ravni povezovanja
znanja in razumevanja, na način, ki ni možen skozi disciplinarni pristop. Do-
dana vrednost medpredmetnega povezovanja je razvijanje zmožnosti upo-
rabe pridobljenega znanja v nasprotju s kopičenjem nepovezanega znanja
(Boix Mansilla in Dawes Duraising, 2007; Urbančič, 2012).
Medpredmetne povezave morajo biti povezane z življenjskimi situacijami
in nakazana mora biti njihova uporaba v vsakdanjem življenju (Volk, 2019).
Uporabno znanje se razvija na osnovi t.i. »avtentičnih« oz. pristnih izkušenj,
pridobljenih v različnih realnih življenjskih situacijah, preko projektnega uče-
nja ter reševanja različno opredeljenih problemov. Skozi horizontalni prenos
in dejavnosti medpredmetnega povezovanja (npr. v okviru projektnega uč-
nega dela) pridobivanje teh kompetence spodbuja razvoj ustreznih in prila-
godljivih shem načrtovanja, izvajanja ter samonadzora (Štefanc, 2021).
Medpredmetno povezovanje uporabljamo, ko ima jasno dodano vrednost
in prispeva k boljšemu učenju. Nepremišljeno povezovanje bi namreč lahko
ogrozilo avtonomijo posameznih disciplin (Devjak idr., 2011). Učinkovito iz-
vajanje medpredmetnega povezovanja predpostavlja, da učitelji ne razpola-
gajo zgolj z visoko stopnjo strokovne usposobljenosti znotraj svojega pred-
metnega področja, temveč tudi z zmožnostjo integracije znanj in metod raz-
ličnih disciplin ter razvito sposobnostjo vzpostavljanja konceptualnih in vse-
binskih povezav med njimi (Parker idr., 2012; Wang in Sang, 2024). Pri med-
predmetnem načrtovanju je bistveno, da se vprašamo, kakšen je spoznavni
ter praktični namen učenja in kako učinkovita je ta povezava pri ustvarja-

446