Page 447 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Stališča vzgojiteljev in učiteljev do vključevanja medpredmetnih pristopov

nju kakovostnega učenja (Boix Mansilla in Dawes Duraising, 2007). Z načr-
tovanjem medpredmetnih učnih izkušenj oz. dejavnosti podpiramo razvoj
tako predmetnega kot medpredmetnega znanja in veščin učencev. Avten-
tični problemi, ki zahtevajo znanje različnih predmetnih področij, pri učen-
cih povečajo osmišljenost in razumevanje učnih vsebin, kar pa je lahko zah-
tevno za učence, ki slabo razumejo koncepte posameznih predmetov ali jih
sploh ne razumejo (Moravec idr., 2022). Težave pri razumevanju in izvajanju
medpredmetnega povezovanja¹ se pojavljajo tako pri bodočih vzgojiteljih in
učiteljih kakor pri že zaposlenih pedagoških delavcih. Raziskava, ki so jo iz-
vedle Barbara Baloh idr. (2022), je pokazala, da so med strokovnimi delavci
v vrtcih še nekatere napačne predstave o tem, kako naj se medpredmetno
povezovanje vsebin izvede na način, ki ohranja integriteto posameznih po-
dročij. Sanela Hudovernik in Nastja Cotič (2024) sta v raziskavi ugotovili, da
se študentje predšolske vzgoje čutijo kompetentne za učinkovito medpred-
metno povezovanje, vendar se je pri praktičnih primerih pokazalo, nerazu-
mevanje tovrstnega pristopa. Do podobnih zaključkov je prišla tudi Nives
Kovač (2020), ki je ugotovila, da študenti razrednega pouka na splošno po-
zitivno ocenjujejo svojo usposobljenost za izvajanje medpredmetnega pou-
čevanja. Vendar pa analiza odgovorov na specifičnejša vprašanja razkriva po-
manjkljivo poznavanje teoretičnih izhodišč ter omejeno poznavanje konkre-
tnih primerov uporabe medpredmetnega pristopa v praksi. Raziskave kažejo,
da vzgojitelji in učitelji medpredmetno povezovanje sicer prepoznavajo kot
učinkovit pristop, vendar hkrati izražajo dvom glede lastne usposobljenosti
za njegovo kakovostno izvajanje, saj mnogi menijo, da niso bili deležni ustre-
znega usposabljanja, s katerim bi pridobili strokovna znanja in kompetence
za učinkovito izvajanje tovrstnega pristopa (Greenwood, 2013; Margot in Ket-
tler, 2019).
Judith Laurie (2011) poudari, da je načrtovanje bistvenega pomena za
uspešno izvajanje medpredmetnega poučevanja, saj zahteva jasno opre-
deljene cilje, tesno sodelovanje med učitelji različnih predmetov ter fleksi-
bilnost pri oblikovanju učnih vsebin, ki presegajo tradicionalne disciplinarne
meje. Obenem opozori, da lahko pretog pristop k načrtovanju, ki enako-
merno razporeja vsebine vseh predmetov, vodi v površinsko obravnavo učne
vsebine in zmanjšuje pomen učenja. Namesto tega priporoča, da izobraže-

¹ Med besedilom termin medpredmetno povezovanje uporabljamo tudi kot nadpomenko za
medpodročno povezovanje, značilno za kurikularno načrtovanje in izvajanje v predšolskem
obdobju. Uporaba širšega pojma omogoča enotno terminološko rabo ter poudarja kontinui-
teto in kompleksnost povezovalnih pristopov v vzgojno-izobraževalnem procesu.

447