Page 434 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Janja Plazar

lje. Nizka standardna deviacija (SD = 0,74) potrjuje enotno razumevanje tega
pojma. Visoko oceno razumevanja dosega tudi učinek tople grede (¯ x = 4,12;
SD = 0,76), kar je pričakovano, saj gre za pogosto obravnavano temo v kon-
tekstu podnebnih sprememb.
Višje povprečne ocene so študenti dosegli še pri bolj tehničnih konceptih,
kot sta prevajanje, konvekcija in sevanje (¯ x = 4,02) ter toplotna prevodnost (¯ x
= 4,00). Nekoliko višje standardne deviacije (0,77 in 0,82) kažejo na razpršeno
oceno razumevanja, kar lahko pripišemo zahtevnejši naravi teh konceptov,
ki zahtevajo razumevanje abstraktnih fizikalnih mehanizmov, čeprav so bili
pri predmetu temeljito obravnavani.
Nižje povprečne vrednosti so študenti dosegli pri oceni razumevanja vzro-
kov za višanje povprečne letne temperature (¯ x = 3,81) ter toplogrednih pli-
nov in njihovega izvora (¯ x = 3,78). Glede na pomen teh tematik v razpravah
o podnebnih spremembah in obravnavo teh vsebin tudi pri kemiji v okviru
predmeta Naravoslovje so ti rezultati presenetljivi. Višje standardne deviacije
kažejo na večje razlike v oceni razumevanja, kar nakazuje potrebo po dodat-
nem poglabljanju znanja o virih emisij toplogrednih plinov in njihovih vpli-
vih.
Nizke povprečne ocene so študenti dosegli tudi pri vsebinah, ki zahtevajo
poglobljeno razumevanje fizikalnih zakonitosti, kot so elektromagnetno va-
lovanje (¯ x = 3,74), zakon o ohranitvi energije (¯ x = 3,58), načelo pretvarjanja
energije (¯ x = 3,40) in entropija (¯ x = 3,07). Kljub obsežni obravnavi teh pojmov
pri predmetu Naravoslovje in pripravi na izpit rezultati kažejo, da študenti
menijo, da najslabše poznajo abstraktne in zahtevnejše koncepte, ki niso ne-
posredno povezani z vsakdanjimi izkušnjami ali aktualnimi razpravami.
Pojem entropija izkazuje še posebej razpršeno oceno razumevanja (SD =
1,26), kar kaže na pomanjkanje poglobljenega znanja o temeljnih naravnih
procesih, pomembnih za razumevanje energetskih pretvorb in nepovratno-
sti procesov, kar je ključno tudi za razumevanje omejitev trajnostnega ra-
zvoja.
Najnižje povprečne vrednosti so študenti dosegli pri oceni poznavanja ra-
dioaktivnosti (¯ x = 2,88; SD =0,94), delovanja generatorjev in elektromotor-
jev (¯ x =2,79; SD = 0,89) ter elektromagnetne indukcije (¯ x =2,63; SD = 0,88).
Mnenje o slabem razumevanju radioaktivnosti je zaskrbljujoče, saj ta tema
pomembno prispeva k razumevanju jedrske energije in varnostnih vprašanj,
povezanih s trajnostno energetsko prihodnostjo. Še slabše so ocenili svoje
znanje o elektromagnetni indukciji, ki predstavlja temeljni koncept za razu-
mevanje delovanja generatorjev, transformatorjev in pridobivanja električne
energije iz obnovljivih virov. Pomanjkanje razumevanja teh vsebin lahko po-

434