Page 431 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Razumevanje fizikalnih vsebin s strani bodočih učiteljev razrednega pouka

Za vzpostavitev trdnih temeljev fizikalne pismenosti je torej potrebno ne
le kurikularno vključevanje vsebin, temveč tudi sistemska podpora učiteljem.
S tem se krepita kakovost naravoslovnega pouka in sposobnost učencev za
razumevanje ter reševanje kompleksnih izzivov sodobne družbe.

Namen in cilji raziskave
Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri študenti drugega letnika štu-
dijskega programa Razredni pouk na Pedagoški fakulteti Univerze na Primor-
skem po zaključenih predavanjih iz predmeta Naravoslovje (v okviru kate-
rega so obravnavane tudi fizikalne vsebine) poznajo fizikalne koncepte, po-
vezane s trajnostnim razvojem, ter kako ocenjujejo pomen vključevanja teh
vsebin v pouk naravoslovja v osnovni šoli.
Cilji raziskave so bili:

– ugotoviti, v kolikšni meri študenti subjektivno ocenjujejo svoje pozna-
vanje in razumevanje fizikalnih konceptov, navedenih v vprašalniku;
– preučiti, kako pogosto in v katerih okoljih se študenti srečujejo s te-
mami, povezanimi s fizikalnimi koncepti in trajnostnim razvojem;
– analizirati, kako pomembno se študentom zdi vključevanje vsebin traj-
nostnega razvoja v pouk na razredni stopnji;
– raziskati, v kolikšni meri se študenti počutijo samozavestne pri razlagi
fizikalnih pojmov v kontekstu trajnostnega razvoja;
– identificirati, katere teme s področja trajnostnega razvoja bi študenti
pri poučevanju v razredu posebej izpostavili;
– ugotoviti, katere didaktične pristope in metode poučevanja bi po mne-
nju študentov najbolj pritegnile učence razredne stopnje pri obravnavi
fizikalnih pojmov v povezavi s trajnostnim razvojem;
– preveriti, ali študenti menijo, da bi morali imeti v času svojega študija
več strokovnih usposabljanj s področja trajnostnih vsebin.

Metodologija
Raziskava temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, pri čemer smo
uporabili deskriptivno in kavzalnoneeksperimentalno metodo pedagoškega
raziskovanja.

Opis vzorca
V raziskavi smo uporabili neslučajnostni namenski vzorec. Vanjo je bilo vklju-
čenih 41 študentov (38 študentk in trije študenti) drugega letnika študij-
skega programa Razredni pouk Pedagoške fakultete Univerze na Primor-

431