Page 430 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Janja Plazar

povezovanje znanja. V italijanskih poletnih šolah fizike so učenci izvajali eks-
perimente, kot je ocenjevanje porabe energije pri proizvodnji hrane ali ugo-
tavljanje vpliva plastičnih odpadkov, kar je omogočilo razumevanje povezav
med fizikalnimi zakoni in okoljskimi učinki (Montalbano, 2018). Za kakovost-
no razumevanje fizikalnih konceptov so nujni didaktični pristopi, ki omogo-
čajo aktivno učenje in povezovanje z vsakdanjimi konteksti. Pouk fizike mora
v osnovni šoli preseči tradicionalne okvire in vključevati vsebine, ki razvijajo
vrednote in odnos do trajnostnosti.
Kljub temu pa se mnogi učitelji, zlasti na razredni stopnji, ne čutijo dovolj
usposobljenezapoučevanjeokoljskihvsebin,karovirasistematičnouvajanje
trajnostnih tem v kurikulum (Green in Somerville, 2015). Za uspešno vključe-
vanje teh vsebin je ključno, da imajo učitelji dovolj znanja o naravoslovnih,
zlasti fizikalnih vsebinah, ter ustrezne pedagoške kompetence. Raziskave ka-
žejo, da so bodoči in delujoči učitelji pogosto nezadostno pripravljeni, pred-
vsem zaradi pomanjkanja znanja, didaktičnega usposabljanja in samozavesti
(Green in Somerville, 2015; Timm in Barth, 2021).
Usposobljenost za poučevanje trajnostnega razvoja zahteva več kot zgolj
vsebinsko znanje, saj vključuje razumevanje kompleksnih sistemov, med-
predmetno povezovanje in razvijanje kritičnega mišljenja pri učencih (Rauch
in Steiner, 2013). Po modelu poklicnih kompetenc (Baumert in Kunter, 2013;
Bertschy idr., 2013) morajo učitelji imeti tako vsebinsko kot didaktično znanje
in znati oblikovati problemsko naravnana učna okolja.
Zato mora izobraževanje razrednih učiteljev vključevati vsebine, povezane
z okoljem, s trajnostnostjo in z didaktičnimi pristopi, ki bodo omogočali sa-
mozavestno izvajanje teh vsebin. Pomembno vlogo ima tudi stalno stro-
kovno izpopolnjevanje učiteljev. Programi profesionalnega razvoja, ki vklju-
čujejo aktivno raziskovanje, refleksijo in sodelovanje, dokazano pozitivno
vplivajo na znanje, samozavest in pripravljenost učiteljev za uporabo sodob-
nih didaktičnih metod (Great in Great, 2020).
Empirična raziskava med učitelji, ki sodelujejo v projektih vzgoje in izobra-
ževanja za trajnostni razvoj (VITR), je kot ključni oviri prepoznala pomanjka-
nje strokovnega znanja in nizko samozavest učiteljev (Timm in Barth, 2021).
Raziskavepatudipotrjujejo, da lahkoustreznapripravainstrokovno izpopol-
njevanje pomembno izboljšata samozavest ter pripravljenost za poučevanje
trajnostnih tem (Green in Somerville, 2015; McNaughton, 2012).
Za izboljšanje pripravljenosti učiteljev je torej nujna sistemska podpora:
ustrezne vsebine v izobraževalnih programih, dostop do dobrih praks, virov
in orodij. Kot učinkovit pristop se je izkazala tudi vključenost bodočih učite-
ljev v šole, kjer že poteka trajnostna vzgoja (Green in Somerville, 2015).

430