Page 429 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Razumevanje fizikalnih vsebin s strani bodočih učiteljev razrednega pouka

in Somerville, 2015). Izobraževanje, osredotočeno na kraj (angl. place-based
education), krepi občutek pripadnosti skupnosti ter odgovornosti do okolja
(Uralovich idr., 2023).
Razumevanje osnovnih fizikalnih pojmov, kot so energija, gibanje in to-
plota, predstavlja temelj za razvoj fizikalne pismenosti. Ta se nanaša na zmo-
žnost posameznika, da razume in uporablja temeljne fizikalne koncepte in
zakonitosti za razlago naravnih pojavov ter da se aktivno vključuje v raz-
prave in odločitve, povezane z znanstvenimi in s tehnološkimi vprašanji v
družbi (Duit in Treagust, 2003; Millar, 2006; OECD, 2018). Fizikalna pismenost
je ključna sestavina naravoslovne pismenosti, saj omogoča celovito razume-
vanje okoljskih procesov in prispeva k razvijanju kompetenc, potrebnih za
soočanje s trajnostnimi izzivi. Kljub temu pa raziskave kažejo, da imajo tako
učenci kot bodoči učitelji pogoste težave pri razumevanju in uporabi teh
pojmov (Malavoloneque in Costa, 2022; Montalbano, 2018). Fizikalne vsebine
predstavljajo pomemben del osnovnošolskega naravoslovnega kurikuluma,
saj otrokom omogočajo razumevanje osnovnih naravnih pojavov in zakoni-
tosti. Vendar pa je zaradi svoje abstraktnosti fizika pogosto dojeta kot zah-
tevna, tako s strani učencev kot tudi učiteljev. Zato se učitelji pogosto sre-
čujejo s številnimi izzivi pri načrtovanju in izvajanju pouka fizike v zgodnjem
izobraževanju,medkaterimisonajpogostejširazumevanjafizikalnihpojmov,
nizka samozavest pri poučevanju naravoslovja in omejene izkušnje z izvaja-
njem eksperimentalnih dejavnosti (Maryanti idr., 2022; Nurcahyani idr., 2021;
Uralovich idr., 2023). Pogosto so zato fizikalne teme zapostavljene v korist
oprijemljivejših bioloških in okoljskih vsebin. Fizika se velikokrat poučuje na
abstraktennačin,brezpovezavezvsakdanjimživljenjem,karzmanjšujemoti-
vacijo in otežuje prenos znanja. Gilberto Malavoloneque in Nilza Costa (2022)
ugotavljata, da številni dijaki in bodoči učitelji ne prepoznavajo družbenega
pomena fizike niti njene vloge pri razumevanju lokalnih okoljskih izzivov. Fi-
zikalno znanje pa lahko pomembno prispeva k razvoju kritičnega mišljenja in
reševanju kompleksnih problemov, če se pouk vsebinsko poveže z realnimi
izzivi (Jauhariyah, Prahani idr., 2021; Montalbano, 2018).
Učinkoviti pristopi, kot so izkustveno učenje, problemsko učenje in pro-
jektno delo, omogočajo globlje razumevanje in večjo vključenost učencev.
Uporaba vsakdanjih situacij in medpredmetno povezovanje s tehniko, z ma-
tematiko in s trajnostnimi temami omogočata boljše razumevanje ter kre-
pita okoljsko odgovornost. Vključevanje kontekstualnih problemov, kot so
energetska učinkovitost, recikliranje ali trajnostna mobilnost, omogoča, da
učenci razvijajo razumevanje fizikalnih konceptov v povezavi z realnimi iz-
zivi ter krepijo svojo odgovornost do okolja (Montalbano, 2018).
Vključenost trajnostnih tem v pouk fizike omogoča tudi interdisciplinarno
429